Obnova in nadgradnja vodovodnega sistema Ptuj
Obnova in nadgradnja vodovodnega sistema Ptuj
103
Infrastruktura
2024, 2025, 2026, 2027, 2028, 2029
16.951.134,62 EUR
EU projekti, Evropski sklad za regionalni razvoj, Proračun RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor
12.136.306,83 EUR
V teku
2024
2029
V sklopu Celovite obnove vodovodnega sistema Spodnje Podravje nameravajo občine izvesti novogradnjo posameznih odsekov povezovalnega vodovodnega omrežja, ki bodo zagotavljali transport kvalitetne pitne vode.
Vodooskrbni sistem Ptuj zagotavlja oskrbo območja 23 občin, v katerih so v celoti pokrite z vodovodnim omrežjem Mestna občina Ptuj, Dornava, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina, Starše, Videm, Podlehnik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč, Kidričevo, Majšperk in Cerkvenjak. Delno se oskrbujejo tudi občine Ormož, Duplek, Makole, Sv. Trojica in Sv. Jurij. Vodovodni sistem je sistem elementov vodovoda (cevi, črpališč, vodohranov, čistilnih naprav, individualnih priključkov, hidrantov, ipd) s katerim upravlja en upravljavec in pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodnih sistemov.
Opis razlogov za investicijsko namero
Na vodovodnem sistemu je še vedno ogromno azbestno cementnih vodovodnih cevovodov. Kot naravni element je lahko azbest prisoten v površinskih in talnih vodah, najpogostejši vzrok za prisotnost v pitni vodi pri nas pa so azbest cementne vodovodne cevi. Stopnja odpuščanja vlaken iz cevi je odvisna od starosti cevi ter kislosti in trdote vode. Brez nevarnosti lahko pijemo vodo, v kateri je od 1,5 do 4 milijone vlaken na liter vode. Meritve, ki so jih opravila nekatera komunalna podjetja v Sloveniji so pokazale, da je koncentracija vlaken v vodi v teh mejah. V ceveh so tudi možne usedline mangana in železa kateri prihaja iz globinskih vodnjakov, oksidira, ter se odlaga v cevovodu zraven vodnega kamna.
Uporaba azbestno-cementnih cevi se je zaradi relativno kratke življenjske dobe materiala pokazala za neprimerno, saj se zaradi delovanja abrazije vode stene cevi stanjšajo, postanejo zelo krhke, porozne in povzročajo okvare na cevovodu ter s tem povezane vodne izgube.
Predmet projekta
Predmet projekta je Obnova in nadgradnja vodovodnega sistema Ptuj ID 1159 v skupni dolžini približno 33 km z nadgradnjo obstoječe infrastrukture.
Na vodovod je trenutno priključenih približno 30.000 oseb, z nadgradnjo vodovoda ni predvidenih novih priključitev.
Namen projekta
Namen projekta investicije v nadgradnjo vodovodnega sistema je strateško usmerjena k izboljšanju učinkovitosti in trajnosti vodovodnega omrežja. Glavni namen tega projekta je zmanjšati vodovodne izgube kar bo pripomoglo k večji zanesljivosti oskrbe z vodo, zmanjšanju obratovalnih stroškov ter varovanju okolja. Z investicijo se želi izboljšati kakovost storitev za uporabnike, povečati življenjsko dobo infrastrukture in prispevati k trajnostnemu upravljanju vodnih virov. Tako bo zagotovljena učinkovitejša uporaba naravnih virov in zmanjšane nepotrebne vodne izgube, kar je eno izmed pomembnejših področij trajnostnega razvoja območja.
Cilj projekta je
vsaj 20 % zmanjšanje vrzeli med povprečno triletno ravnjo trenutnih vodnih izgub, izračunano z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indeksa vodnih izgub (ILI), in ILI v višini 1,5. Povprečna triletna raven trenutnih vodnih izgub se izračuna za celoten del javnega vodovoda, kjer se izvaja investicija, torej za celoten obseg (distribucijskega) vodovodnega omrežja, ki je določen na ravni oskrbovalnega območja ali na ravni hidrometričnega območja ali območja upravljanja pritiska.
vsaj 20 % zmanjšanje vrzeli med povprečno triletno ravnjo trenutnih vodnih izgub, izračunano z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indeksa vodnih izgub (ILI), in ILI v višini 1,5. Povprečna triletna raven trenutnih vodnih izgub se izračuna za celoten del javnega vodovoda, kjer se izvaja investicija, torej za celoten obseg (distribucijskega) vodovodnega omrežja, ki je določen na ravni oskrbovalnega območja ali na ravni hidrometričnega območja ali območja upravljanja pritiska.
Podatki o financiranju

Projekt bi naj bil (ob uspešni neposredni potrditvi operacije) delno financiran s strani EU - Evropski sklad za regionalni razvoj (10.315.860,81 EUR) in proračuna RS - Ministrstva za naravne vire in prostor (1.820.446,02 EUR) - mehanizem "Dogovor za razvoj regij".
