Zgodovina mesta

Ptuj - zidana kronika na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine ter alpske doline s širjavami Balkana - začenja svoje prvo poglavje v davnini mlajše kamene dobe. Že ob nastanku mu je bila zaradi pomembne lege določena usoda, da je bil večkrat vpleten v zgodovinske dogodke evropskega pomena. Ta usoda je Ptuj, sicer naše najslikovitejše celinsko mesto, obdarila tudi z najbogatejšo dediščino preteklosti. Naravne danosti so povzročile, da je ob rečnem prehodu jantarske poti zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako na področju politike in uprave kot na področju umetnosti in kulture. Na tem prostoru so se v pozni železni dobi naselili Kelti, sooblikovalci kasnejšega noriškega kraljestva, ki so prostor naselbine postopoma urbano organizirali. Vendar pa so v njihovo nastajajočo državno tvorbo začeli že kmalu po začetku zadnjega stoletja pred našim štetjem prenikati rimski politični in gospodarski vplivi, ki so se ok. l. 15 pr.n. št. spremenili v bolj ali manj mirno izpeljano zasedbo.

Ob prehodu čez plovno reko Dravo se je razvila tudi rimska Poetoviona. Od obdobja cesarja Avgusta do Trajana se je na desnem bregu reke Drave razprostiral legijski tabor. Vojaški udar v Poetovioni l. 69, ki ga omenja Tacit, je usodno vplival na vlogo in pomen mesta ter na njegov nadaljnji gospodarski razvoj.

Samoupravna enota z uradnim imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio je bila ustanovljena po odhodu legij na začetku 2. stol. Središče civilne naselbine s številnimi razkošnimi vilami v bližini je ležalo pod grajskim gričem. Poetoviona je dosegla svoj največji razcvet v 2. in 3. stol., ko je postala veliko provincialno mesto s štirimi mestnimi četrtmi in pomembnimi upravnimi državnimi uradi; med njimi je bila tudi carinska uprava. Mesto naj bi v tem času štelo ok. 40.000 prebivalcev. Italsko prebivalstvo, romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc, uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda so s seboj prinesli različne običaje, kulture ter verovanja in ustvarili pisano etnično in versko podobo mesta.

Poznorimsko obdobje s preseljevanjem ljudstev je pustilo na tukajšnjih tleh pomembna materialna pričevanja o spremembah v poseljenosti in duhovni kulturi ter o prisotnosti novih ljudstev. Posebej pomembna so ptujska najdišča za staroslovansko in zgodnjo slovensko kulturo. Ob koncu 8. stol. sta Podravje in z njim Ptuj prešla v okvir frankovske države in naselbina je ponovno zaživela. Med l. 840 in 874 je pripadala spodnjepanonskima mejnima grofoma Pribini in Koclju, nato pa postopoma prešla v imunitetno last salzburške nadškofije.

Srednjeveško mesto se je razvilo pod grajskim gričem, med dominikanskim in minoritskim samostanom ter reko Dravo. V obdobju srednjega veka je bil Ptuj pomembno trgovsko in obrtno središče s sejemskimi privilegiji in sejemskim sodstvom. Mesto Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, prvega iz l. 1376 in drugega iz l. 1513. Oba veljata za edina tovrstna srednjeveška pravna zapisa s celinskega dela današnje Slovenije.

Meščani - obrtniki in trgovci so krepili gospodarsko moč mesta, ki pa jo je novoveški Ptuj izgubil zaradi razvoja teritorialnih in političnih okoliščin v deželi. Vendar seje po zaslugi pomembne strateške lege mesto tokrat izognilo globlji krizi s tem, da je prevzelo pomembno obrambno funkcijo deželnega pomena pred turškimi vpadi. Zaradi te vloge je l. 1556 Ptuj postal deželnoknežje mesto.

V 17. in 18. stoletju so Ptuj uničevale vojne, epidemije in elementarne nesreče. Mesto se je znašlo na robu gospodarskega propada. Bilo je odrezano od pomembnih prometnic. Mesto sta zaobšli komercialna cesta Dunaj – Trst in Južna železnica, tako je v 19. stol. vse bolj dobival podobo podeželskega mesta, ki se je preživljalo s kmetijstvom, lokalno trgovino in obrtjo ter splavarstvom po reki Dravi.

Ptuj je značaj provincialnega mesta obdržal tudi v prvi polovici 20. stol. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo mesto le upravno središče kmečkega okraja. Prva leta po II. sv. vojni so v mestu minila v znamenju prenove in gradnje novih industrijskih obratov. Pomembno vlogo v gospodarstvu mesta pa je vseskozi imelo kmetijstvo in z njim povezana predelovalna in prehrambna industrija.

Danes je Ptuj pomembno upravno, prometno, gospodarsko, trgovsko, kulturno, izobraževalno in zdravstveno središče Spodnjega Podravja. Je tudi turistični kraj s termalno ponudbo, z najbolj obiskanimi muzejskimi zbirkami na Slovenskem, ponaša se s slikovitim srednjeveškim mestnim jedrom, z živo pustno tradicijo, z enim največjih etnografskih festivalov v tem delu Evrope – Kurentovanjem, z več kot 770 let tradicije kulture vina in z bogatim ter raznolikim kulturnim in festivalskim dogajanjem.