Občinski praznik

PRAZNIK MESTNE OBČINE PTUJ, 5. avgust

Občina Ptuj, ki je delovala od leta 1945 do 1994 je imela svoj občinski praznik 8. avgusta. Datum spominja na poslednji boj Slovenskogoriške čete 8. avgusta 1942. Zaradi velikosti občine so se slovesnosti ob prazniku odvijale v posameznih krajih Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, v Mostje pa je bil vsakoletni spominski pohod.

Ob ustanovitvi samostojne Mestne občine Ptuj je moralo mesto izbrati tudi primeren zgodovinski datum za svoj občinski praznik. Mestni svet Mestne občine Ptuj je na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, ) na seji, dne 24. aprila 1995, sprejel Statut mestne občine Ptuj,[1] ki v drugem členu določa mestne insignije grb, zastavo in pečat, župansko verižico in praznik mestne občine, ki se določi z odlokom.

V letu 1995 je Mestna občina Ptuj začela zbirati predloge datuma, ki bi predstavljal pomemben dogodek iz zgodovine Ptuja, in ki bi nagovoril največ prebivalcev. Iskanje in usklajevanje je trajalo več kakor leto, ko so se stranke poenotile ter je osem predstavnikov strank je podpisalo in potrdilo predlog da bo 5. avgust praznik Mestne občine Ptuj.

Na 15. seji mestnega sveta, dne 7. marca 1996 je bil sprejet odlok o občinskem prazniku.[2]

Obrazložitev

V več tisočletni zgodovini Ptuja, ki je nasledilo eno najstarejših mestnih tradicij v Sloveniji smo za svoj občinski praznik izbrali izdajo in potrditev mestnega prava, 5. avgusta v letu 1513.

Statut mesta Ptuj v sebi nosi sporočilnost zgodovine, utemeljuje pravni sistem delovanja mesta, njegove uprave, volitve vseh oblastnih upravnih organov, volitve mestnega sodnika, mestnega sveta in drugih. Izbrali smo datum dokumenta, ki se je skozi stoletja spreminjal in pisal vedno na novo, v sebi pa nosi vedno isto idejo in željo za dobro mesta in dobro njegovih prebivalcev.

V statutu so opredeljene pravice in dolžnosti meščanov, mestnih svetnikov in mestnega sodnika s posameznimi določili, ki urejajo življenje v mestu na vseh področjih od upravnega, gospodarskega, sanitarnega, požarnega, trgovskega, komunalno gradbenega in zasebnega. V statutu je ohranjen tudi prvi popis lastnikov hiš mesta Ptuja.

Že prvi ptujski mestni statut izdan v letu 1376 je spadal med tiste pravne zapise, ki so jih dobila srednjeveška mesta v hitrem gospodarskem vzponu. Statut iz leta 1513 je 195 členov iz prvega nadgradil in ima 207 členov ter predstavlja pravni akt, ki mesto Ptuj uvršča med evropska mesta z najstarejšo mestno tradicijo.

Statut je bil potrjen na dan sv. Ožbalta, 5. avgusta 1513. Zardi pomembnosti izdaje in potrditve tega pravnega akta je prišel na Ptuj zadevo uredit sam salzburški nadškof Lenart Hodiški (* 1442Vetrinj I1519 Salzburg). Na ta dan je praznik stare pražupnije sv. Ožbalta in velik sejem. Sejem je imel v srednjem veku teritorialne in ekonomske razsežnosti evropskega formata. Sejemski privilegij, ki ga je podeljeval cesar, je vseboval 14-dnevne posebne sejemske svoboščine, ki so v mesto privabile trgovce od blizu in daleč. Ožbaltov sejem je še danes eden od treh ohranjenih letnih ptujskih sejmov.

Mesto je izbralo za svoj praznik datum, ki simbolizira zgodovinski in kulturni pomen Ptuja v širšem, evropskem in slovenskem prostoru.

Statut mesta Ptuj 1513, 18. člen

Lastnosti, ki naj jih ima vsak član mestnega sveta

Pri vseh stvareh, glede katerih svetuje, naj pomisli tudi na posledice in na to, kako bo povezal začetke in konec nasveta.

Svetovati mora premišljeno in s svojim nasvetom ne sme biti vihrav, kajti pogosto se zgodi, da se prehiter nasvet kasneje obžaluje.

Naj ne bo zavisten, pravico naj privošči vsakomur in zaradi zavisti ne sme kršiti prava.

Naj bo zgovoren, da lahko izpelje svoj govor, naj bo tako dobrotljiv, da bo kot enako krepostnega zasliši revnega in bogatega.

Naj bo pobožen, moder, razumen, miroljuben, prizanesljiv, resnicoljuben, preudaren, solidaren, enodušen za skupno korist, še posebej ne privoščljiv in povsem zanesljiv.[3]

[1] Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, leto 31, 31.5.1995, št.11.
[2] Uradni vestnik mestne občine Ptuj, leto 2, 1996, št.
[3] Statut mest Ptuja 1513, Marija Hernja Masten, Dušan Kos, , Zgodovinski arhiv Ptuj, ZRC SAZU, Ljubljana 1999, str. 85.