Praznik Mestne občine Ptuj

PRAZNIK MESTNE OBČINE PTUJ, 23. april

Praznik Mestne občine Ptuj je 23. april, ki obeležuje god svetega Jurija, zaščitnika mesta in zavetnika župnijske cerkve Župnije Ptuj - Sv. Jurij. Tudi grb Mestne občine Ptuj predstavlja ščit sv. Jurija, zavetnika mesta in patrona farne cerkve. Na ta dan na Ptuju poteka Jurijev sejem, eden od treh tradicionalnih in najstarejših sejmov na Ptuju, ki ima svoj začetek že srednjem veku.

ZGODOVINA OBČINSKEGA PRAZNIKA

Občina Ptuj, ki je delovala od leta 1945 do 1994 je imela svoj občinski praznik 8. avgusta. Datum spominja na poslednji boj Slovenskogoriške čete 8. avgusta 1942. Zaradi velikosti občine so se slovesnosti ob prazniku odvijale v posameznih krajih Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, v Mostje pa je bil vsakoletni spominski pohod.

Ob ustanovitvi samostojne Mestne občine Ptuj je moralo mesto izbrati tudi primeren zgodovinski datum za svoj občinski praznik. Mestni svet Mestne občine Ptuj je na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, ) na seji, dne 24. aprila 1995, sprejel Statut mestne občine Ptuj,[1] ki v drugem členu določa mestne insignije grb, zastavo in pečat, župansko verižico in praznik mestne občine, ki se določi z odlokom.

V letu 1995 je Mestna občina Ptuj začela zbirati predloge datuma, ki bi predstavljal pomemben dogodek iz zgodovine Ptuja, in ki bi nagovoril največ prebivalcev. Iskanje in usklajevanje je trajalo več kakor leto, ko so se stranke poenotile ter je osem predstavnikov strank je podpisalo in potrdilo predlog da bo 5. avgust praznik Mestne občine Ptuj.

Na 15. seji mestnega sveta, dne 7. marca 1996 je bil sprejet odlok o občinskem prazniku.[2]

Zaradi spremembe Statuta Mestne občine Ptuj je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 11. seji, 18. decembra 2023, sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o občinskem prazniku, ki v 2. členu določa, da je "praznik Mestne občine Ptuj 23. april, ki obeležuje god svetega Jurija, ki je zaščitnik mesta".

Obrazložitev Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 1995

Sveti Jurij, eden najbolj čislanih krščanskih mučencev, je našel svoj prostor na Ptuju že zelo zgodaj. Predstavlja simbol zmage nad zlim. Je simbol srednjeveškega viteštva, simbol samostojnosti željenega mesta Ptuja, najbrž pa tudi simbol vinogradnikov.

Na vsakem koraku je meščane opozarjal na svojo prisotnost: v cerkvi, na mestnem pečatu, na mestnem pomirnem kamnu, na pomirnih novcih. Njegov ščit je Ptuj prevzel za mestni grb.

Da je mestni patron sv. Jurij, pa lahko z gotovostjo trdimo, ko se pojavi leta 1273 na mestnem pečatu, upodobljen kot mladenič, ki jaha na lepo opravljenem konju ter s sulico prebada zmaja. Napis v kroznici "SIGILLVM *CI-UITATIS* DE + BETOVIA" pove, da gre za pečat Ptuja.

V našem drugem mestnem statutu iz leta 1513 sedmi člen glasi:

"Ker je sveti Jurij vitez tu v ptujski farni cerkvi patron ni gospod, v kateri se vsa navedena služba božja tudi opravlja in ker ima na deželi in v mestu korist in dohodke, kakor tudi druge vsakodnevne dobodke, naj sodnik in svet postavita po enega ali dva sposobna cerkvena ključarja, in kar bosta ta v pogledu cerkvenih dohodkov ukrenila, o tem sta dolžna vsako leto sodniku in svetu v prisotnosti župana podati svoj obračun".

**

Statut mesta Ptuj 1513, 18. člen

Lastnosti, ki naj jih ima vsak član mestnega sveta

Pri vseh stvareh, glede katerih svetuje, naj pomisli tudi na posledice in na to, kako bo povezal začetke in konec nasveta.

Svetovati mora premišljeno in s svojim nasvetom ne sme biti vihrav, kajti pogosto se zgodi, da se prehiter nasvet kasneje obžaluje.

Naj ne bo zavisten, pravico naj privošči vsakomur in zaradi zavisti ne sme kršiti prava.

Naj bo zgovoren, da lahko izpelje svoj govor, naj bo tako dobrotljiv, da bo kot enako krepostnega zasliši revnega in bogatega.

Naj bo pobožen, moder, razumen, miroljuben, prizanesljiv, resnicoljuben, preudaren, solidaren, enodušen za skupno korist, še posebej ne privoščljiv in povsem zanesljiv.[3]

[1] Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, leto 31, 31.5.1995, št.11.
[2] Uradni vestnik mestne občine Ptuj, leto 2, 1996, št.
[3] Statut mest Ptuja 1513, Marija Hernja Masten, Dušan Kos, , Zgodovinski arhiv Ptuj, ZRC SAZU, Ljubljana 1999, str. 85.