Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici - neuradno prečiščeno besedilo (1)

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK1),  in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03,    6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 5. seji, dne 19. marca 2007, sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za celotno območje urejanja P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki vsebuje:

- ureditveno območje lokacijskega načrta,

- umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,

- zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,

- rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

- rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- načrt parcelacije,

- etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,

- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.

Z lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja stanovanjske gradnje Budina - ob  Rogoznici, s pogoji za uredi-

tev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.

I Besedilo

II Kartografski del, ki vsebuje naslednje grafične načrte:

01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj      1: 5000

02 Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru      1: 1500

03 Geodetski načrt z mejo ureditvenega območja      1: 1500

04 Zazidalna situacija      1: 1500

05 Načrt vplivnega območja      1: 1500

06 Načrt parcelacije      1: 1500

07 Prometno omrežje      1: 1500

08 Energetsko in telekomunikacijsko omrežje      1: 1500

09 Komunalno omrežje      1: 1500

10 Ukrepi za obrambo in zaščito      1: 1500

III Odlok

 

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:

- povzetek za javnost,

- izvleček iz strateškega prostorskega akta,

- obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki,

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

- seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacij-

skega načrta,

- ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, če se financira iz javnih sredstev,

- spis postopka.

Lokacijski načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj, pod številko projekta 33-60-18-06, v avgustu 2006.

 

 

Obseg:
Poselitveno območje P11-S14/3 zajema zazidljivo območje južno od gradu Ristovec na zahodni strani potoka Rogoznica (južno od Belšakove ulice na desnem bregu potoka Rogoznica). Površina poselitvenega območja P11-S14/3 meri cca 6,21 ha.

Območje P11-S14/3 meji:

- na vzhodu na potok Rogoznica (preko potoka, na njegovem levem bregu, so kmetijske površine),

- na jugozahodu na kmetijske površine,

- na severozahodu na obstoječo stanovanjsko pozidavo.

Območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 790/68, 786/11,  786/8,  786/7,  786/6,  786/5,  del  786/12  (cesta),  785/13  (cesta),  785/21,  785/22,  785/23,  785/28, 785/29, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17 (del je cesta), 477, 374, 377/2, 372, 371, 368, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355, 348, 347/1, 338/2, del 836 (potok); vse parcele se nahajajo v k. o. Brstje.

Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Meja:

Obodna parcelacija območja P11-S14/3:

Izhodišče je pri mostu preko potoka Rogoznica, na severovzhodnem vogalu območja; tvori ga stičišče zahodne parcelne meje potoka Rogoznica (potok je parcela št. 838/1), južne meje Belšakove ulice (ulica    je parcela št. 829/2) in parcele št. 338. Od izhodišča poteka meja, gledano v smeri urinega kazalca, po skupni zahodni meji potoka Rogoznica z vzhodnimi mejami parcel št. 338, 347, 348, 351, 352, 355, 356, 359, 360, 363, 364, 367, 368, 371, 372, 836, 374 in 477. V skupnem stičišču parcel št. 838/1 (potok Rogoznica), 478/6 in 477 se meja ob potoku zaključi in nato poteka po skupni meji parcele št. 477 s parcelama št. 478/6 in 784/1 do skupnega mejnika parcel št. 477, 784/1 in 836. Od tu meja v liniji preči parcelo št. 836 na južni mejnik parcele št. 785/5 ter poteka v smeri severozahoda po jugozahodnih mejah parcel št. 785/5, 785/29, 785/28, 785/22, 785/21, 786/11 in 790/68. Zajame celotno parcelo št. 790/68 (meja poteka po njeni zahodni in severni meji) ter nato poteka po zahodni meji parcele št. 786/8 do  parcele št. 786/31; tu se meja obrne proti jugovzhodu in poteka po jugozahodni meji parcele št. 786/31, nato poteka meja proti severovzhodu po jugovzhodni meji parcele št. 786/31, nato proti vzhodu po jugozahodni meji parcele št. 786/30, nato proti severovzhodu po jugovzhodnih mejah parcel št. 786/30, 786/27. V točki, kjer linija podaljšane zadnje meje seka severno mejo parcele št. 786/12, se meja obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 786/12, nato se meja obrne v smer severa po vzhodni meji parcel št. 786/22, 786/18, 786/3 in 786/1. Meja nato poteka po severni meji parcele št. 785/17 do točke, ki jo na vzhodni meji parcele št. 785/33 dobimo kot presečišče v približni smeri zahoda podaljšane južne meje parcele št. 785/31. V tej točki se meja obrne proti vzhodu, preči že formiran del ulice na   parceli št. 785/17, nato pa poteka po južni in vzhodni meji parcele št. 785/31, nato po skupni meji parcel  št. 785/17 in 785/19 do skrajne severovzhodne točke parcele št. 785/17. Nato poteka meja po vzhodni meji parcele št. 785/19 in po severovzhodnih mejah parcel št. 785/16, 785/18 do parcele št. 829/2 (Belšakova ulica). Dalje poteka meja po južni meji parcele št. 829/2 (Belšakova ulica) v smeri  severovzhoda vse do izhodišča pri mostu, kjer se meja območja P11-S14/3 tudi zaključi. Vse naštete  parcele se nahajajo v katastrski občini Brstje.

Meja ureditvenega območja je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije in razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni.

Ureditve so razvidne iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Vplivno območje v času gradnje in v času uporabe obsega naslednje parcelne številke, ki so znotraj območja lokacijskega načrta P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici:

790/68,  786/11,  786/8,  786/7,  786/6,  786/5,  del  786/12  (cesta),  785/13  (cesta),  785/21,  785/22, 785/23, 785/28, 785/29, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17 (del je cesta), 477, 374, 377/2, 372, 371, 368, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355, 348, 347/1, 338/2, del

836 (potok); vse k. o. Brstje.

Vplivno območje je razvidno iz kartografskega dela lokacij- skega načrta "NAČRT VPLIVNEGA OBMOČJA" (list št. 05).

 

 

Namembnost:

Območje P11-S14/3 je namenjeno stanovanjem (bivanju) in tudi značaju poselitve primernim poslovnim dejavnostim. Na jugovzhodnem delu območja ob potoku Rogoznica je predvidena izgradnja enostavnih nivojskih športnih površin v manjšem obsegu (rokometno igrišče standardnih mer, manjša utrjena površina za rolkanje, plezala, igrala, otroško igrišče, balinišče) in klubskega objekta. Te športne površine bodo uporabljali krajani ožjega lokalnega območja.

Ker je na sosednjem območju kar nekaj poslovnih objektov in obrtnih delavnic, je načeloma možno del etaže v posameznem stanovanjskem objektu uporabiti za poslovne prostore.

Zaradi sožitja bivanja stanovalcev in morebitnih poslovnih dejavnosti je zahtevano nehrupno  (mirno) okolje. Dovoljene bodo le mirne in ekološko neoporečne poslovne dejavnosti; torej takšne, ki bodo prilagojene značaju poselitve.

Dodaten pogoj je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Niso možne dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil, in dejavnosti, ki imajo za posledico pogostnost pojavljanja vozil.

Zazidalna zasnova:

Predvideni so prostostoječi stanovanjski objekti - enodružinske hiše, ocenjeno število je 51 objektov; etažnost P+M ali P+1N+M, s skupno površino etaž od 180 m2 do 350 m2. Zemljiške parcele so lahko različnih velikosti, s površino od 570 m2 do 1.230 m2.

Iz zazidljivih parcelnih enot, namenjenih stavbni zazidavi, se izvzame parcela št. 786/6, k. o. Brstje, in se ohrani kot obstoječe stanje.

Na območju športnega igrišča se predvidi izgradnja klubskega objekta z oznako K, pritlične etažnosti (P), z zunanjo pokrito teraso. Objekt s skupno površino 192 m2 je možno izvesti v dveh fazah (vsaka meri po 96 m2.

Na območju športnega igrišča se predvidi izgradnja ekološkega otoka z nadstreškom.

 

Stanovanjske hiše naj bodo pritlične ali enonadstropne, z možnostjo izkoristitve podstrešja. Ena ali več garaž za osebni avtomobil je v sklopu objekta. Postavljanje gospodarskih objektov in samostojnih garaž v tem območju ni predvideno.

Upoštevati je potrebno vse običajne zahteve glede umestitve objekta v prostor, poenotenja smeri slemen  in naklonov strešin. Oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena krajevnim značilnostim (nakloni streh, strešna kritina, proporci oken in ostalih odprtin, les, omet in izbira materialov sploh).  Končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja naj bo usklajena.

Zasnova zunanje ureditve:

Individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi vrstami sadnega in drugega drevja. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami so lahko zasajene žive meje.

Rekreacijske športne površine bodo locirane in izvedene v skladu z normativi za tovrstne objekte. Ker je obvodna lokacija vedno atraktivna, bo morda bližina vodotoka narekovala še posebno skrbno razmestitev dejavnosti. Možna je tudi izvedba manjše brvi, namenjene pešcem, za prečenje potoka Rogoznica.

Zeleno območje za otroška igrala je odprta površina z urejenimi prostori za igro,  potmi,  obodno  zasajenimi drevesi in nizko ograjo.

Ob površini za šport in rekreacijo se uredi ekološki otok z nadstreškom.

Zazidalna zasnova je razvidna iz kartografskih delov lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe: bazen za kopanje, uta oziroma senčnica, zimski vrt;

- urbana oprema: objekti za oglaševanje;

- ekološki otok z nadstreškom.

Umestitev enostavnih objektov v prostor je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta  "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Oblikovni princip, izbor materialov in barv je pri vseh objektih usklajen. Fasade objektov so zasnovane kot klasična zvočno izolativna fasada z vmesnim prezračevalnim slojem. Konstrukcija balkonov objektov ter pergol oziroma senčil na terasah objektov je leseno-kovinska.

Zunanji prostor je zasnovan kot:

- ulični prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter mirujoči promet,

- skupna parkovna površina s športnim igriščem in otroškimi igrali,

- interni vrtovi na notranji strani parcel,

- ekološki otok z nadstreškom.

Ulični prostor je zasnovan kot interni krožni in dostavni prometni prostor za stanovalce soseske in pri objektih z mirno obrtjo tudi za stranke obrtnih programov. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice   za infrastrukturo.

Zeleno območje za športno igrišče in otroška igrala je odprta površina z urejenimi prostori za igro, potmi, obodno zasaje-

nimi drevesi in nizko ograjo.

 

Ekoloških otok dimenzij 4 m x 3 m je lociran ob športno rekreacijski površini in je urejen z nadstreškom.

Vrtovi individualnih stanovanjskih hiš so v notranjostih parcel med stanovanjskimi hišami in ograjami  parcel, ki so lahko žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane).

Ureditev zunanjih površin je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Tlorisni gabariti objektov:

- tlorisna velikost stanovanjskega objekta 9 m x 12 m, z možnostjo širitve oziroma njegovega povečanja do 11 m x 16 m;

- tlorisna velikost klubskega objekta 16 m x 12 m, (možnost izgradnje v dveh fazah po 8 m x 12 m.

Višinski gabariti objektov:

- etažnost stanovanjskega objekta: (K) + P +M oziroma (K) + P +1N + M;

- etažnost klubskega objekta: (P).

Višinske kote terena in vhodov:

Vhod in uvoz na severu ureditvenega območja P11-S14/3 se izvedejo na 219,45 metrih nadmorske višine.  V ostalem delu območja se te kote prilagodijo višinski ureditvi prometnih povezav.

Strehe:

Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu od 35 - 45 stopinj, z možnimi izvedbami podstrešnih oken (frčad).

Kapacitete območja:

- število stanovanjskih objektov: do 51 objektov;

- število klubskih objektov: 1 objekt;

- predvidena skupna bruto etažna površina nad nivojem terena: 13.656 m2;

- predvidena skupna bruto etažna površina garaž: 1.224 m2.

Dimenzije objektov so razvidne v kartografskem delu lokacijskega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

Splošni pogoji:

Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem. Minimalni osni radij vozišč na javnih ulicah  je 9,25 m, minimalni radij uvozov je 4,0 m. Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori ter ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

 

Prometna ureditev je razvidna v kartografskem delu lokacij- skega načrta "PROMETNO OMREŽJE" (list št. 07).

Motorni promet:

Motorni promet je urejen dvosmerno in poteka po vseh petih novonastalih ulicah in lokalni cesti, ki se   mora razširiti na potrebno širino, razen po Satlerjevi ulici, ki se uredi v eno-

smerno ulico in sicer v smeri od Severjeve ulice proti novonastali stanovanjski soseski.

Predvideni prečni prerez novonastalih ulic je:

- 5,50 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet,

- 1,00 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ceste, ponekod z 0,50 m široko asfaltno muldo s požiralniki.

Mirujoči promet:

Površine za mirujoči promet so za potrebe novogradnje predvidene za stanovanjske in morebitne stanovanjsko-poslovne objekte na lastnih utrjenih površinah. Število parkirnih mest je določeno na podlagi prostorskih možnosti pred objekti. Za večje potrebe se širijo parkirne površine na lastno parcelo investitorja. Ob klubskem objektu na športnem igrišču se uredi šest parkirnih mest.

Kolesarski in peš promet

Površine za kolesarje in pešce potekajo po ulicah stanovanjske soseske.

Splošni pogoji:

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

- načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev;

- vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah  v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;

- v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

- gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posamez-

nega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno območje;

- obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

Kanalizacijsko omrežje:

Kanalizacijsko omrežje je ločenega sistema za fekalne in meteorne vode.

Trasa fekalne kanalizacije je predvidena v cesti med objekti in se navezuje na jaške obstoječe fekalne kanalizacije, ki je v nadaljevanju speljana proti čistilni napravi mesta Ptuj. Fekalna kanalizacija je  predvidena iz cevi DN 200 (PVC ali PE). Revizijski jaški premera 800 mm so predvideni tako, da je nanje možno priključiti posamezne objekte. Na parcelah posameznih objektov so predvideni hišni revizijski jaški,  v katere se navezujejo odplake iz objektov. Priključki fekalne kanalizacije posameznih objektov so iz cevi  DN 150 (PVC ali PE). Začetna globina fekalne kanalizacije bo najmanj 1,00 m pod urejenim terenom.   Padec fekalne kanalizacije naj bo minimalno 0,3 % - 0,5 %, priključki pa morajo ustrezati padcu najmanj 2,0 %.

Meteorna kanalizacija obsega odvod meteornih vod s strešin objektov. Strešne vode z objektov se vodijo preko strešnih vertikal in peskolovilcev v ponikalnice. Meteorne vode s cest se vodijo preko asfaltne mulde in cestnih požiralnikov v interno meteorno kanalizacijo, ki se preko lovilcev olj izteka v obstoječi bližnji vodotok. Lovilec olj se uredi tudi pri parkirišču športnega parka.

Vodovodno omrežje:

Za predvideno območje je predvidena izgradnja zunanjega vodovodnega omrežja za oskrbo pozidave s požarno in sanitarno vodo. Na trasi novega cevovoda je predvidena vgrad-

nja sedmih nadzemnih hidrantov v medsebojni oddaljenosti okrog 100 m. Za vsak stanovanjski objekt je predviden hišni priključek vode za sanitarne potrebe z vgradnjo zunanjega tipskega vodomernega jaška    na robu parcele.

Razvodno omrežje je predvideno iz PE 125 mm vodovodnih cevi za pritisk 10 bar, ki bi se priključilo

- enkrat na obstoječi vodovodni cevovod PE 125 mm na Belšakovi ulici,

- in enkrat preko potoka Rogoznica do obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110 mm, ter priključitev na le-tega.

S tem bo izvedena krožna povezava vodovodnih cevovodov. Plinovodno omrežje:

Območje P11-S14/3 Budina je možno oskrbeti z zemeljskim plinom z razširitvijo plinovodnega omrežja ter

navezavo na javno distribucijsko omrežje zemeljskega plina (veja R313-PE90 delovnega tlaka 3,5 bar do največ 4 bar), ki poteka po Belšakovi ulici.

Za obravnavano območje se predvidi izvedba razvodnega plinovodnega omrežja PE premera 90 mm/3,5  bar v obliki zanke, ki se priključi na obstoječe distribucijsko omrežje R313-PE90-2x (zanka). Plinovodno omrežje naj bo položeno v nepovoznih površinah - bankinah.

Zemeljski plin bo za predvidene objekte služil kot energent ogrevanja in za pripravo tople sanitarne vode. Do posameznega objekta je predviden hišni priključek plina, ki zajema cevovod premera 32 mm/ 4 bar, podometno plinsko omarico na fasadi objekta z vgrajeno požarno pipo, regulatorjem tlaka, plinomerom in pripadajočo armaturo.

Komunalna ureditev je razvidna v kartografskem delu lokacij- skega načrta "KOMUNALNO OMREŽJE" (list št. 09).

Elektroenergetsko omrežje:

Nizko napetostni razvod:

Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno:

- zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči, locirano zunaj območja lokacijskega načrta,

- zgraditi 20 kV kablovod od obstoječe transformatorske postaje TP Brstje-1, za vključitev nove transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje,

- zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje za napajanje posameznih stanovanjskih hiš,

- pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo, sicer locirano izven območja lokacijskega načrta,

- pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje, priključni 20 kV kablovod in za nizkonapetostni razvod,

- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa priključnega 20kV kablovoda in nizkona-

petostnega razvoda.

Objekti na območju P11-S14/3 Budina ob Rogoznici se bodo napajali iz NN omare, nameščene v novi transformatorski postaji. Predvidita se dva izvoda z zemeljskim kablom 150 mm2 Al. Skupna priključna   moč objektov je ocenjena na 150 kW. Za dva ali štiri stanovanjske objekte se predvidi prosto stoječa priključna omara (PMO), s priključnim (razvodnim) in merilnim poljem.

Na mestih križanj in približevanj obravnavanega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno, pri izdelavi lokacijskega načrta in kasnejši izdelavi projektne dokumentacije ter izvedbi,  upoštevati predpisane pogoje. Električna instalacija v objektih mora izpolnjevati pogoje  TN  sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačitev potencialov.

Zunanja razsvetljava:

 

Predvidena je zunanja razsvetljava s cestnimi svetilkami Na 125 W, nameščenimi na kandelabre višine 7-8 m, ali pa ulične svetilke 80 - 120 W, prav tako montirane na ustrezne kandelabre, višine 4-5 m.

Razsvetljava se napaja s kabli PP 00-A 4x25 mm2, položenimi v zemljo. Po celotni dolžini nad kablom se položi nerjaveč valjanec Rf 30x3,5 mm. Lokacija krmilno merilne omare (RJR) se določi v sodelovanju z upravljalcem.

Telekomunikacijsko omrežje:

TK razvod:

Za izvedbo TK omrežja oziroma priključka je na razpolago rezerva v obstoječem TK kablu KKB 08 v KJ 60 (spojka S.13) na Ormoški cesti 52. Uporabimo rezervo R.8-35. Predvidimo izgradnjo kabelske kanalizacije   s PVC in PE cevmi, ter betonskimi in PVC jaški. Predvidimo različne kapacitete kablov, ki se razdelijo v posameznih spojkah in se zaključijo v kabelskih omaricah na Krone letvice z varovali.

KTV razvod:

Iz obstoječe KTV omarice se napajata novi predvideni omarici dimenzij 600x500 mm, na ustreznem  temelju. Povezava omar je izvedena z distribucijskim kablom QR 540 v dvoplastni rebrasti cevi premera  110 mm, z vmesnimi kabelskimi jaški premera 60 cm, globine 80 cm, z LTŽ pokrovi. Do posameznih stanovanjskih enot pa je predviden kabel PRG11 položen v cevi premera 50 mm.

Ureditev energetske infrastrukture je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ENERGETSKO    IN TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE" (list št. 08).

Splošno:

V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

Varstvo vode in podtalnice:

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode z oznako »VVO III«, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati predpisane omejitve in pogoje. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati ukrepe varovanja pred visokimi vodami,  ki  naj  bodo  obdelani za celotno območje obdelave in prikazani v strokovnih podlagah, kjer  bodo  proučene  visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča. Varovalni pas znaša pri vodotokih 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega  zemljišča. Potok Rogoznica je vodotok

2. reda.

Pri izvedbi poti ob vodotoku Rogoznica bo upoštevan izdelan projekt "Rogoznica - presoja vodnega režima ob predvidenem poselitvenem območju P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici", ki ga je pod številko 100/06-   ZZ izdelalo podjetje Drava VGP Ptuj.

Pri načrtovanju objektov ob vodotoku Rogoznica je potrebno upoštevati odmik 5,00 m od pete načrtovanega visokovodnega nasipa; pred izgradnjo visokovodnega nasipa je potrebno pridobiti vodno soglasje. Zaradi zaraščanja dna in brežin vodotoka je potrebno njegovo sanitarno čiščenje ter dodatni hidravlični preizkus pred izgradnjo komunalne infrastrukture.

Za obravnavano območje se načrtuje ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne vode  iz  objektov. Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda se načrtuje vodotesna kanalizacija, ki naj bo navezana  na obstoječo kanalizacijo. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno  urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je  potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

 

Padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se naj speljejo  direktno v tla s ponikanjem. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02- ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1 in 57/08) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobno).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda s cestišča, parkirnih in manipulativnih površin mora biti pred iztokom v površinski odvodnik urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj.   Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

Direktni izpusti v vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da bo teme cevi pod koto srednje nizke vode. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju vodotoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

Varstvo zraka:

Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

Varstvo pred hrupom:

V ureditvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi.

Za zmanjšanje obremenitev okolja in objektov v območju urejanja pred hrupom je treba uporabiti aktivne  in pasivne protihrupne zaščite.

Osončenje:

Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.

Odstranjevanje odpadkov:

Komunalni odpadki bodo zbirani ločeno po vrstah v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Odvažali    se bodo v skladu z mestnim odlokom. Kosovni odpadki bodo zbrani v kesonu, ki bo občasno  na  obračališču. Posebnih odpadkov na območju lokacijskega načrta ni dovoljeno skladiščiti.

Na ureditvenem območju ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.

Na območju predvidene pozidave P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici ni objektov varovane kulturne  dediščine.

VI REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Splošne določbe:

Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. Za zaščito pred poplavami je treba predvideti ukrepe varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje obdelave in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

Zaščita pred požarom:

Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

- pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

- odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.

Intervencijske poti in površine:

Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s  standardom SIST DIN 14090.

Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencij-

skih poti mora biti najmanj 3,5 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m utrjene površine in 2 m površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 m do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.

Dovoljene so zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi,   na medsebojni razdalji večji od 8 m in visokimi največ 6 m. Intervencijske poti potekajo po novonastalih ulicah.

Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je raz-

vidno iz kartografskega dela lokacijskega načrta "OBRAMBA IN ZAŠČITA" (list št. 10).

Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Površine parcel smejo odstopati do 5 %.

Zemljišče sestavljajo parcele:
P 1 - s površino 730 m2

P 2 - s površino 710 m2
P 3 - s površino 730 m2
P 4 - s površino 780 m2
P 5 - s površino 780 m2
P 6 - s površino 850 m2
P 7 - s površino 770 m2
P 8 - s površino 760 m2

P 9 - s površino 590 m2
P10 - s površino 700 m2
P11 - s površino 710 m2
P12 - s površino 600 m2
P13 - s površino 580 m2
P15 - s površino 570 m2
P16 - s površino 870 m2
P17 - s površino 880 m2
P18 - s površino 890 m2
P19 - s površino 910 m2
P20 - s površino 650 m2

P21 - s površino 640 m2
P22 - s površino 890 m2
P23 - s površino 900 m2
P24 - s površino 950 m2
P25 - s površino 1230 m2
P26 - s površino 970 m2
P27 - s površino 860 m2
P28 - s površino 900 m2
P29 - s površino 930 m2
P30 - s površino 880 m2

P31 - s površino 870 m2
P32 - s površino 890 m2
P33 - s površino 910 m2
P34 - s površino 880 m2
P35 - s površino 890 m2
P36 - s površino 890 m2
P37 - s površino 870 m2
P38 - s površino 930 m2
P39 - s površino 960 m2
P40 - s površino 1100 m2

P41 - s površino 1170 m2
P42 - s površino 700 m2
P43 - s površino 750 m2
P44 - s površino 750 m2
P45 - s površino 810 m2
P46 - s površino 880 m2
P47 - s površino 790 m2
P48 - s površino 750 m2
P49 - s površino 780 m2
P50 - s površino 900 m2

P51 - s površino 980 m2
P52 - s površino 920 m2

Športno in otroško igrišče - s površino 5.900 m2

Obstoječe - s površino 1.184 m2 in 612 m2 (skupaj: 1.796 m2)

Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

Javno dobro so novonastale ulice in obsegajo dele zemljišč parcelnih številk 790/68, 786/5, 786/7, 786/8, 785/5, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17, 372, 374, 836, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355 in 785/15, ki je že obstoječa cesta; vse v k. o. Brstje.

Javno dobro je tudi športno igrišče z igrali za otroke, ki obsega dele zemljišč parcelnih številk 477, 374,  372, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 836; vse v k. o. Brstje.

Ureditev javnega dobra je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PRIKAZA JAVNEGA DOBRA" (list št. 02).

Izvedba lokacijskega načrta je možna v eni sami ali v več medsebojno neodvisnih etapah, pri čemer je   prva etapa izgradnja javne gospodarske infrastrukture - komunalno opremljanje zemljišč. Posamezni etapi komunalnega opremljanja zemljišč sledi gradnja objektov na tem območju, lahko tudi v medsebojno časovno neodvisnih etapah.

 

Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Vendar stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih hiš ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja.

Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

Izgradnja klubskega objekta se izvede v dveh fazah.

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotov- ljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (morebitni nasipi ali vkopi),

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo intervencijo pristojnih usposobljenih služb,

- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa ima funkcijo zaščite pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov (izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja),

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje, ki so jih podali pristojni   nosilci urejanja pro-

stora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Kapacitete: število stanovanjskih parcel ne sme biti večje od 52.

Tlorisni gabariti objekta: širina vseh objektov lahko odstopa do +/- 2,0 m, vendar le v smeri od predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje.

Višinski gabariti objekta: odstopanja so lahko do +/- 0,50 m. Višinska regulacija terena: odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

Komunalni vodi, objekti in naprave: dopustne so spremembe tras posameznih  komunalnih  vodov,  objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, vendar le s pisno privolitvijo soglasodajalcev.

Po izvedbi vseh z lokacijskim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Lokacijski načrt je na vpogled v času uradnih ur pri Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.