Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj - neuradno prečiščeno besedilo (1)

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, št. 30/98-ZZLPO in 127/06-ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 3. in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05, 5/06 in 6/08), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07-UPB4, 17/08, 21/08 popr., 76/08-ZIKS-1C) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, 19. oktobra 2009, sprejel

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj tako, da določa:

- Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe

- Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

- Vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev

- Pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo

- Pravice in obveznosti uporabnikov

- Vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja

(2) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

- pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

- odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,

- vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno omrežje: dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ventila pred obračunskim vodomerom, čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa ter obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. Meja med javnim delom vodovodnega priključka in internega vodovodnega priključka uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom,

- sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrami, čistilne naprave, druga oprema (priključki in hidranti), ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov,

- javni vodovod je vodovod sestavljen iz enega ali več sekundarnih vodovodov ali enega ali več primarnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe,

- sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska javna gospodarska infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,

- primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,

- hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke,

- lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo,

- upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe,

- kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,

- izvajalec je koncesionar javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj,

- zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakonov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Javno službo zagotavlja Mestna občina Ptuj v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju Mestne občine Ptuj v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, zakonom, ki ureja varovanje okolja in pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) Za opravljanje gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka se lahko koncesija podeli tudi brez javnega razpisa, v kolikor se podeli podjetju, ki je v 100% javni lasti.

(3) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe s pitno vodo, ki ga izdela izvajalec vsako leto do konca oktobra za naslednje poslovno leto, skladno s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo pregleda in uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ).

Za javni vodovod in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave.

Mestna občina Ptuj z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:

- oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,

- pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,

- upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda in pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav,

- nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,

- vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod;

- vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

- izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javnem vodovodu,

- zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,

- monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,

- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

- označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,

- izvajanje in pripravo občinskega programa oskrbe s pitno vodo,

- izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,

- vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

- druge naloge iz tega odloka.

(1) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(5) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(6) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

- oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

- redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

- vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

- nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

- obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,

- meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Infrastruktura javne službe na območju Mestne občine Ptuj za izvajanje javne službe je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo s sekundarno, primarno ali magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba z vodo naselij ali delov naselij.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:

javni vodovod in priključitev na javni vodovod, izpolnjevanje obveznosti izvajalca, javna pooblastila izvajalcu.

(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna.

(2) Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in pravilnik iz 5. člena tega odloka.

(1) Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov ob pogojih, ki so predpisani s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.

(2) Možen je tudi začasen priključek na javni vodovod ob pogojih določenih s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.

(1) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.

(2) Pred priključitvijo na javni vodovod mora bodoči uporabnik podati vlogo za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka v vložišče Mestne občine Ptuj. Občinska uprava Mestne občine Ptuj izda odločbo o odmeri komunalnega prispevka skladno z veljavno zakonodajo. Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je plačilo komunalnega prispevka.

(3) Ko uporabnik izpolni vse pogoje določene s soglasji in poravna komunalni prispevek Mestni občini Ptuj, izvajalec priključi objekt na javni vodovod.

(4) Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določa projekt PGD, PZI skladno z veljavnimi predpisi.

(5) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.

(1) Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.

(2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.

(3) Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.

Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.

(4) Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

(3) V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

(1) Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.

(2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

(3) Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot 120 dni in računi za vodo niso plačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje vodovodnega priključka izvede upravljavec tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na ta način, da dobava vode ni možna.

Pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje, je dolžan lastnik objekta o tem obvestiti upravljavca. Lastnik objekta je pred ponovno priključitvijo dolžan plačati stroške novega vodomera in izvedbo.

(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:

- najkasneje ko doseže starost 50 let,

- če njegovo stanje kaže na stopnjo dejavnosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

- če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,

- če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

- če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.

(2) Vsa obnovitvena dela na v odovodnem priključku in vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika.

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe v soglasju z upravljavcem. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe, delovanja cevovoda ter opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

(4) Tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod pripravi izvajalec javne službe in jo predloži v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj.

Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,

vzdrževanje javnega vodovoda s pripadajočimi objekti in opremo javnega vodovoda,

nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod, vzdrževanje delov priključkov stavb, ki niso daljši kot 50 m,

vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,

monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,

monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,

izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, občasno hidravlično modeliranje v vodovodnih sistemih,

občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,

izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,

vodenje evidenc v skladu s 25. in 26. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS, št. 35/06 in 41/08).

(1) Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

- če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,

- če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,

- če ni poravnan komunalni prispevek,

- če interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,

- če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi,

- če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,

- če ne omogoči izvajalcu odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled in vzdrževanja vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,

- če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve na internem omrežju,

- če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

- če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

- če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,

- če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,

- če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,

- če ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po sprejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,

- če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire in dobavo vode,

- če uporabnik pri urejanju okolice ni upošteval določb tega odloka in Tehničnega pravilnika,

- če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,

- če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa ta odlok in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

- če je zaradi stanja interne napeljave in vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu in

- če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v roku, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode,

- na podlagi dokončne odločbe inšpektorja.

(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.

(2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

(1) Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja obračunskega vodomera in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.

(2) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.

(3) Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v pravilniku iz 5. člena tega odloka.

(4) Uporabnik ima poleg rednih iz 16. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

(1) Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.

(2) Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali …).

(3) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

(4) Glede obračuna porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila pravilnika, ki ureja oblikovanje cen storitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

(1) Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.

(2) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.

(3) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.

 

(1) Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).

(2) V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

(3) Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

(4) Za posamezna vprašanja v zvezi z obračunavanjem porabe vode v večstanovanjskih objektih, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila pravilnika, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(1) K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje Mestni svet Mestne občine Ptuj. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.

(2) Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitka.

Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.

(1) Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja na občinski prostorski načrt (OPN) in na občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) občine.

(2) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje na IDZ (idejna zasnova) projektno dokumentacijo in soglasja na PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) projektno dokumentacijo.

(3) Izvajalec javne službe izdaja soglasja za priključitev obstoječe stavbe na javni vodovod ob naslednjih dokazilih:

- gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,

- pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

(4) Izvajalec javne službe izdaja soglasje za začasni priključek (za gradbišča, javno prireditev ali začasni objekt) za določen čas najmanj dveh let ob naslednjih dokazilih:

- dokazilo o pravici graditi,

- skico ali situacijo predvidene priključitve na javno vodovodno omrežje,

- soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek ali služnost,

- opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike oz. podjetja).

(5) Izvajalec javne službe izdaja soglasje za ukinitev priključka:

- dokazilo o lastništvu stavbe, kateri se priključek ukinja,

- skico ali situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom.

(6) Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

 

(1) Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.

(2) Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.

(3) V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini. Občina mora zgrajeni vodovod prevzeti v last pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.

(4) Ob primopredaji mora investitor izročiti občini vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

(1) Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz projektnih pogojev in soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in plačati komunalni prispevek. Predložiti je potrebno projektno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. (2) Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.

(3) Bodoči uporabnik vode mora plačati komunalni prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.

(4) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. Investitorju se lahko upošteva delež prispevka v izgradnjo javnega vodovoda pod pogoji 9. člena Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/07).

Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod ali s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarno varstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov. Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:

- priključitve na javni vodovod,

- spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,

- izvesti dodatna dela na priključku,

- povečati odvzem vode,

- ukinitve priključka.

Uporabnikova obveznost je:

- redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,

- redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,

- s podpisom pogodbe z izvajalcem zagotoviti vzdrževanje vodovodnega priključka, vključno z vzdrževanjem in zamenjavo obračunskega vodomera,

- obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec, najkasneje pa, ko doseže dobo 50 let,

- zagotoviti dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

- sporočiti okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,

- zagotoviti dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,

- zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,

- zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,

- plačevati račune v roku, navedenem na računu,

- urejati delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah,

- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,

- dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustrezno vodomerno mesto skladno z zahtevami izvajalca,

- kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec s priznano usposobljenostjo,

- urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,

- pisno obveščati izvajalca o odvzemu iz hidrantov,

- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.

(2) Odvzem vode za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.

(1) Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Prostovoljna gasilska društva v okviru gasilskega poveljstva Mestne občine Ptuj lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja za namen pripravljenosti na nesreče. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O pomanjkljivostih obvestijo izvajalca.

(1) Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.

(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti, opredeljenih v drugem odstavku 39. člena tega odloka.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

(1) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvedene ločene interne vodovodne napeljave.

(2) Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega vira mora uporabnik meriti z obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati izvajalec.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so v primeru višje sile dolžni po potrebi zmanjšati rabo vodnega vira in omogočit izkoriščanje njegove zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb.

(1) Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.

(2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

Stroški rednih vzdrževalnih del vodovodnega priključka in stroški rednih vzdrževalnih del obračunskega vodomera, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v vrednosti dejansko nastalih stroškov. Stroški teh del so določeni s tarifo za redna vzdrževalna dela.

Stroški okvar, nastali na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen ko so okvare nastale po krivdi izvajalca.

(1) Javna služba se financira iz:

- cene storitev javne službe,

- proračuna Mestne občine Ptuj,

- drugih virov.

(2) Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Mestni svet Mestne občine Ptuj s pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za določitev cene storitve javne službe.

(3) Pravilnik o tarifnem sistemu pripravi izvajalec javne službe in ga predloži v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj.

(1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri upravljavcu.

(2) Upravljavec mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo pripraviti letno poročilo. Z letnim poročilom morajo seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:

- ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena,

- ravna v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena,

- ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 12. člena,

- ravna v nasprotju z 21. členom,

- ravna v nasprotju z 22. členom.

(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba – upravljavec, če:

- ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja dejavnost, če:

- ravna v nasprotju z 10. členom,

- ravna v nasprotju z 19. členom,

- ravna v nasprotju s 34. členom, razen za prenos vodovodnega priključka,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena,

- ravna v nasprotju z 38. členom,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena,

- ravna v nasprotju s 40. členom,

- ravna v nasprotju z 41. členom,

- ravna v nasprotju s 44. členom.

(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba.

(1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:

- ravna v nasprotju z 10. členom,

- ravna v nasprotju z 19. členom,

- ravna v nasprotju s 34. členom, razen za prenos vodovodnega priključka,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena,

- ravna v nasprotju z 38. členom,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena,

- ravna v nasprotju s 40. členom,

- ravna v nasprotju z 41. členom,

- ravna v nasprotju s 44. členom.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v sprejem:

- tehnični pravilnik o javnem vodovodu iz 5. člena in

- pravilnik o tarifnem sistemu iz 49. člena tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v sprejem:

- tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod iz četrtega odstavka 15. člena in

- in tarifo za redna vzdrževalna dela iz drugega odstavka 44. člena tega odloka.

(2) Do sprejema tarif, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, s strani Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, izvajalec javne službe te storitve zaračunava skladno s tarifami, ki veljajo ob uveljavitvi tega odloka.

Temeljna topografska karta iz drugega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled na Mestni občini Ptuj.

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega odloka in pravilnika, ki ureja oskrbo s pitno vodo, najpozneje do 31. decembra 2010.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/04 in 6/07).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.