Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03- popravek in 58/03-ZZK/1) in 11. člena Statuta (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 24. julija 2006, sprejel
ODLOK
o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina (prva faza)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del območja P11-S14/2 Budina (prva faza) (v nadaljnjem besedilu: OLN). Odlok predpisuje prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja, ohranjanja narave ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OLN)
Z OLN se znotraj ureditvenega območja prve faze predvidi gradnja:
- novih stanovanjskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter
- ureditev javne gospodarske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OLN)
A
|
Besedilo odloka
|
B
|
Kartografski del OLN
|
|
Kartografski del OLN obsega naslednje grafične načrte:
|
|
1. Načrt namenske rabe prostora
|
|
1.1. Pregledna situacija
|
|
1.2. Izsek iz kartografske dokumentacije Prostorskega plana MO Ptuj
|
|
1.3. Kopija katastrskega načrta
|
|
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
|
|
2.1. Prikaz ureditvenega območja OLN
|
|
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
|
|
3.1 Pregledna situacija
|
|
3.2 Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami
|
|
3.3. Funkcionalno oblikovalski pogoji
|
|
3.4. Prometno tehnična situacija
|
|
3.5. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov
|
|
3.6. Prikaz vplivnega območja
|
|
3.7. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel
|
|
3.8. Tehnični elementi za zakoličenje objektov
|
C
|
Seznam prilog OLN
|
D
|
Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi prostorskega akt a
|
E
|
Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
|
4. člen
(izdelovalec)
Strokovne podlage je izdelalo podjetje URBIS, d.o.o., urbanizem, arhitektura, projektiranje, Maribor, pod številko projekta 064-SP/04, v marcu 2006; strokovne podlage za program opremljanja stavbnih zemljišč pa podjetje TMD Invest, d. o. o. Ptuj, pod številko projekta 13006-06-K/JM, v februarju 2006.
II. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE
5. člen
(ureditveno območje OLN)
Ureditveno območje OLN obsega del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina (območje prve faze), ki je del ureditvenega območja naselja Ptuj.
Meja ureditvenega območja OLN poteka po zahodnem, severnem in vzhodnem robu ceste s parcelno štev. 789/8, k. o. Brstje, do presečišča s severno mejo parcele št. 739/1, ter po severni meji parcel 739/1, 749/1, 749/4 ter 763/1, vse k. o. Brstje, do presečišča z vzhodno mejo ceste s parcelo št. 839, k. o. Brstje, od tu pa proti jugu po vzhodnem robu novega podaljška Kerenčičeve ulice po delih parcel št. 763/1, 761/5, 761/1, 758, 756, 760/2 in 757 vse k. o. Brstje, do parcelne meje Ormoške ceste - parcela št. 826/2, k. o. Brstje, po tej meji proti zahodu do presečišča zahodnega roba novega podaljška Kerenčičeve ulice in od tu po zahodnem robu tega podaljška proti severu preko parcel št. 756, 760/10, 760/9, 761/9 ter 761/10, vse k.o. Brstje do južne meje parcele št. 750/16, k. o. Spuhlja. Tu se meja obrne proti zahodu in poteka po južni meji parcel št. 750/16, 750/8, 750/1, 750/4, 747/6, 747/5, 747/4, 747/1, 741/3 ter 741/4, vse k. o. Brstje ter se zahodni meji te parcele obrne proti severu in v nadaljevanju poteka po zahodni meji parcel št. 739/1 in 737/41, obe k. o. Brstje. Po severni meji parcele št. 737/41, k. o. Brstje, se obrne proti vzhodu ter poteka po severni meji parcele št. 739/1 in 739/6, obe k. o. Brstje, do presečišča z že opisano mejo po zahodnem robu ceste s parcelo št. 739/1, k. o. Spuhlja.
Ureditveno območje OLN se zaradi časovno različne predvidene pozidave razdeli na dve fazi.
Območje prve faze zajema parcele in dele parcel št. 737/41, 739/1, 739/6, 739/8, 741/1, 741/2, 741/3, 741/4; 746/1, 746/4, 746/5, 746/6; 747/1, 747/4, 747/5, 747/6, 747/7, 747/8, 747/9, 747/10, 747/11, 747/12; 749/1, 749/4, 751/1, 750/3, 750/4, 750/5, 750/6, 750/7, 750/10, 750/11, 750/12, 750/13, 750/14, 750/15, 750/16; 756, 757, 758, 760/2, 761/2, 761/5, 761/9, 761/10, 763/1, vse k. o. Brstje. Površina prve faze urejanja meri 3,50 ha.
Območje druge faze urejanja zajema parcele in dele parcel št. 750/1, 750/2 in 750/8, vse k. o. Brstje. Površina druge faze urejanja meri 0,77 ha.
Skupna površina območja P11-S14/2 Budina, ki jo bo urejal OLN, je 4,27 ha.
6. člen
(vplivno območje OLN)
Vplivno območje OLN je samo ureditveno območje in tiste ureditve izven območja OLN, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
Vplivno območje obsega:
- vse nove gradbene parcele znotraj OLN,
- vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave,
- vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
7. člen
(prikaz ureditvenega območja OLN)
Ureditveno območje OLN je prikazano v kartografskem delu OLN (glej načrt, list številka 2: "Prikaz ureditvenega območja OLN").
8. člen
(posegi izven ureditvenega območja OLN)
Ne glede na določbo prejšnjega člena ureja lokacijski načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja, v skladu z določbami 27. člena in 28. člena tega odloka.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR NA OBMOČJU PRVE FAZE OLN
9. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Poselitveno območje predstavlja nepozidano oziroma delno pozidano površino, ležečo sredi stanovanjskega naselja Budina in Brstje, med Belšakovo ulico in Ormoško cesto. Opredeljeno je kot poselitveno območje S14, s površino velikosti 43,08 ha. Območje S14/2, v velikosti 4,27 ha, kot del tega naselja, predstavlja zapolnitev te prazne površine s predvideno prostorsko ureditvijo in pozidavo. Od skupne površine 4,27 ha predstavlja območje prve faze OLN površino 3,50 ha.
10. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Namenska raba:
- vrsta gradnje: stanovanjska gradnja;
- osnovna namenska raba prostora:
poselitveno območje stanovanj pretežno namenjeno bivanju, predvidoma s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi, ki služijo temu območju;
- podrobnejša namenska raba:
- stanovanjska in nemoteče poslovne dejavnosti - načeloma je možna uporaba dela etaže v posameznem objektu v poslovne namene, vendar le za mirne, ekološko neoporečne in prometno nemoteče dejavnosti;
- vrste objektov glede namembnosti:
enostanovanjske stavbe - na območju prve faze bo skupno zgrajenih 30 objektov, s pokritimi parkirnimi mesti ali garažami na lastnem zemljišču.
Objekti:
Tipologija objektov:
ni natančno predpisana.
Velikost in zmogljivost objektov:
predvidena tlorisna velikost posameznega objekta je 8,0 m x 12,0 m, z možnostjo širitve objektov ob straneh, ki so oddaljene 4 m ali več od sosednje posestne meje, in v etažnosti, enaki osnovnemu objektu. Največje gradbene črte objektov so natančno določene v kartografskem delu OLN. Dovoljena etažnosti objekta znaša K+P+M ali K+P+1N+M: vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih gabaritov, ni dopustna.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
- mora biti podrejeno krajevnim značilnostim tega dela naselja oziroma naj bo usklajeno z obstoječo pozidavo;
- streha je simetrična dvokapna ali nesimetrična dvokapna z izkoriščeno mansardo;
- strešno sleme poteka v smeri daljše stranice posameznega objekta;
- nakloni streh morajo znašati od 35 - 45 stopinj;
- velikosti oziroma izbrani proporci oken, uporabljena opečna kritina ter uporaba vizuelno izpostavljenih gradbenih materialov (les, kamen, barve in podobno) morajo upoštevati krajevne značilnosti in tipologijo arhitektonske krajine;
- garaža ali zunanje nadkrito parkirno mesto, praviloma skupne tlorisne velikosti do 6,0 m x 6,0 m, je predvideno pred objektom, iz smeri uličnega dovoza; njen odmik od ceste ali pločnika znaša 5,0 m; streha nad garažo ali nadstrešnica je praviloma ravna ali izvedena v minimalnem naklonu.
- kleti: izvedba kleti v objektu je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča opredeljeni nivo podtalnice.
Lega objekta na zemljišču:
- lega objektov na zemljišču je natančno prikazana v kartografskem delu OLN;
- objekti morajo biti z eno daljšo stranico za 4,0 m odmaknjeni od severne, vzhodne ali zahodne parcelne meje, razen objektov, katerih lego določa prometna površina, le-ti so odmaknjeni najmanj 5,0 m od roba cestnega telesa.
Ureditev okolice objektov:
- mora biti v skladu s kartografskim delom OLN.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
- povprečna gostota pozidave (Fz) je 0,21, z možnostjo dozidave objektov do max. 0,4.
Velikost in oblika gradbene parcele:
- je določena s kartografskim delom OLN. Druga merila in pogoji:
- so določeni v pisnem in kartografskem delu OLN.
Druga merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov:
- so določeni v pisnem in kartografskem delu OLN
Dostopi:
Do vseh objektov so zagotovljeni dostopi s predvidenega cestnega omrežja, kot je določeno v kartografskem delu OLN. Pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe. Predvidena prometna ureditev ne sme poslabšati teh pogojev pri že zgrajenih objektih
Brežine in oporni zidovi:
Brežine in oporni zidovi v območju niso predvideni. Morebitni nasipi v ureditvi okolice morajo biti oblikovani z blagim naklonom in zatravljeni oziroma za sajeni z grmovnicami.
Odmiki objektov:
Odmiki posameznih objektov od parcelnih mej so prikazani v kartografskem delu OLN (glej načrt, list številka 3.3.: "Funkcionalno oblikovalski pogoji").
Zunanja ureditev:
Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazani v kartografskem delu OLN (glej načrt, list številka 3.2.; "Arhitektonska zazidalna situacija z zelenimi površinami").
Zelenice in vrtovi:
Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov. Za zasaditev zelenih površin se naj uporabijo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le- teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranitev biodiverzitete. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter drevesnih in grmovnih vrst, ki so odporne na klimatske in specifične rastne razmere.
Javna razsvetljava:
Ureditev javne razsvetljave bo načrtovana tako, da bodo uporabljena svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi širše okolice in neba.
Razsvetljava zunanjih javnih površin naj bo izvedena z možnostjo senčenja svetil v nočnem času ali možnostjo izključevanja nepotrebnih svetil v mirnejšem delu noči (svetila s tipali).
Ograje:
Ograje so lahko polne, lesene, žičnate, obsajene z vzpenjalkami in najvišje višine 1,2 m. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
Ulična oprema:
Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki, drugo) mora biti postavljena tako, da ne ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb, ne zastira preglednosti prometnih površin ter ne ovira dostopov za interventna vozila in vozila ter opravila vzdrževalcev objektov javne gospodarske infrastrukture. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Napisi, nadstrešnice in izveski morajo biti na višini najmanj 2,5 m nad pločnikom.
Postavitev ulične opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic. Dovoljene izjeme pa morajo biti dodatno usklajene s prometno varstvenimi predpisi zahtevane preglednosti vožnje.
Utripajoče svetlobne reklame, izveski, napisi in reklamne table so nedopustni.
11. člen
(odstopanja)
OLN v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.
Kot odstopanja so dovoljene:
- spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov do največjega prikazanega možnega tlorisnega obsega oziroma višine;
- na podlagi ustrezne projektne dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju (tudi na omrežju internih cest v območju OLN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OLN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev);
- dovoljeno je združevanje parcel v primeru, da se izkaže potreba po večji površini le-teh;
- OLN se lahko izvaja v več fazah in etapah, ki so časovno med seboj neodvisne;
- posamezna faza in etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto in jo je potrebno izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve;
- predvidene parcele je možno spremeniti, ohranjati pa se mora predvideni dostop na posamezno parcelo.
Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v grafičnih prilogah (glej načrt, list številka 3.2. "Arhitektonska zazidalna situacija z zelenimi površinami"). Objekti morajo ostati znotraj območja omejenega z gradbeno črto največje možne širitve objektov.
13. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Znotraj ureditvenega območja OLN se na obstoječih objektih dovoljujejo adaptacije, nadomestne gradnje in rekonstrukcije objektov, v skladu s pogoji 10. in 11. člena tega odloka.
Po izvedbi OLN in prenehanju njegove veljavnosti, so na novo zgrajenih objektih dovoljeni posegi v skladu z naslednjimi urbanistični pogoji:
- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti;
- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih zmogljivostnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb;
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
- postavitev vseh vrst enostavnih objektov, ki jih določa 14. člen tega odloka;
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;
- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;
- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov;
- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije;
- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;
- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;
- novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri nadzidavah in dozidavah.
14. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Znotraj območja urejanja je dovoljena gradnja in ureditev enostavnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05).
15. člen
(pogoji za vzdrževalna dela)
Z izvedbo vzdrževalnih del je dovoljeno spreminjati dele fasad objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasadno steno, ki ni vizuelno izpostavljena (tista, ki ni vidna s cestne smeri), pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
16. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Za prometno omrežje znotraj urejanja OLN veljajo naslednji pogoji:
ne strani, z Belšakove ulice preko obstoječe Mladinske ulice in njenega predvidenega podaljška, del pa iz severne strani z Belšakove ulice preko obstoječe Kerenčičeve ulice in iz južne strani z Ormoške ceste preko predvidenega podaljška Kerenčičeve ulice. Po ureditvi in izgradnji druge faze območja bo celotno cestno omrežje povezano in v celoti dostopno preko vseh treh prometnih navezav.
2. Tehnični elementi notranje cestne mre že "A" (vse notranje cestno omrežje, razen novega dela Kerenčičeve ulice):
- bo dvopasovna in dvosmerna cestna ureditev z voziščem 2 x 2,75 m,
- pločnik ali povozni pas, 2 x 1,25 m,
- Izvedba cestišča in pločnikov je v protiprašni ureditvi.
3. Tehnični elementi notranje cestne mreže "B" (novi del Kerenčičeve ulice):
- bo dvopasovna in dvosmerna cestna ureditev z voziščem 2 x 3,00 m,
- pločnik ali povozni pas 2 x 2,00 m,
- Izvedba cestišča in pločnikov je v protiprašni ureditvi.
4. Tehnični elementi parkirišč in dovoznih poti:
- izvedba dovoznih poti in parkirnih mest na posameznih parcelah je izvedena v protiprašni ureditvi, s smiselnim upoštevanjem 10. člena tega odloka,
- na predvidenem cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi.
5. Pešci:
Hoja pešcev znotraj območja urejanja se odvija po predvidenih pločnikih, ki morajo biti višinsko ločeni od vozišč. Na pločnikih je potrebno zagotoviti tudi neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.
6. Kolesarji:
Kolesarski promet znotraj območja urejanja poteka po voziščih.
7. Dostavne in interventne poti:
Poti za dostavna in interventna vozila (za reševalno vozilo, gasilska vozila in vozila policije, vozila zaradi interventnega vzdrževanja, selitvena in druga podobna vozila) potekajo po voziščih; posebne urgentne poti niso predvidene.
17. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Komunalna in energetska infrastruktura
Območje stanovanjske cone P11-S14/2, ki predstavlja proste in delno pozidane površine sredi večjega območja S14, se energetsko in komunalno navezuje na obstoječa energetska in komunalna omrežja tega območja.
2. Oskrba z vodo
Za predvideno pozidavo je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje in ga povezati s primarnim vodovodnim cevovodom SL125, ki poteka po Ormoški cesti in vodovodnim cevovodom PE 125, ki poteka po Belšakovi ulici. Vodovodni priključki za predvideno povezavo bodo izvedeni iz novega vodovodnega cevovoda.
3. Odvodnja odpadnih vod
Območje mora imeti ločen sistem odvoda meteornih in fekalnih odpadnih vod. Fekalne odpadne vode z dela območja bodo preko ustrezno dimenzioniranega kanala speljane do priključka na obstoječo kanalizacijo v Šeronovi ulici, preostali del pa preko ustreznega kanala do priključka na obstoječo kanalizacijo v Kerenčičevi ulici ter preko Ormoške ceste v čistilno napravo Ptuj.
Meteorne odpadne vode bodo preko ustrezno dimenzionirane meteorne kanalizacije po predhodnem predčiščenju (peskolovi, lovilci olj in maščob) speljane v ponikalnico.
4. Elektrika
Napajanje predvidenih objektov bo iz obstoječe TP Brstje-1. Do posameznih objektov bodo izvedeni ustrezni nizkonapetostni priključki. V dostopnih ulicah bo izvedena tipska javna razsvetljava.
5. Telekomunikacijsko omrežje (TK) in omrežje KTV
Za potrebe predvidene pozidave bo izvedeno ustrezno TK in KTV omrežje. V predvidenem cestnem omrežju je predvidena postavitev ustreznih plastičnih cevi za telekomukacijske kabelske povezave. Trasa TK in KTV omrežja je lahko skupna, predvidijo pa se ločeni jaški za oba upravljavca. Priključki do posameznih objektov se izvedejo v skladu s projektno dokumentacijo.
6. Plinovodno omrežje (ogrevanje)
Za oskrbo predvidenih objektov s plinom bo potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje z navezavo na obstoječi plinovod v Belšakovi ulici oziroma navezati na dele plinovodov, ki potekajo po Mladinski, Wilhelmovi in Kerenčičevi ulici.
Plinovodno omrežje na Šeronovi mora biti v končni fazi povezano v zanko z plinovodnim omrežjem po Kerenčičevi ulici.
Do posameznih objektov se izvedejo ustrezni priključki.
Posamezni objekti se praviloma ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na elektriko ali druge alternativne vire).
7. Odvoz smeti
Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA TER OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
1. Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
2. Varstvo zraka
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka, tako da ne bodo presežene posamezne vrednosti, ki so opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbi o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04-ZVO-1).
3. Varstvo voda
Ureditveno območje OLN ne leži v območju varovanja ali zaščite zalog pitne vode.
4. Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04-ZVO-1) in Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000). Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov.
5. Talna ureditev
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine, kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. V času gradnje morajo biti dejavnosti omejeni na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 25. člena tega odloka ter predpise s področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
19. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
1. Kulturna dediščina
Na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03- ZVPOPKD) se v ureditvenem območju OLN ne nahajajo zavarovani in evidentirani spomeniki ter območja kulturne dediščine.
2. Naravna dediščina
V ureditvenem območju OLN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
V območju urejanja OLN so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.71/93-ZVPoz, 87/01 in 110/02-ZGO-1), v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
- pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
- potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s standardom DIN 14090,
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska, kapacitete, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture.
Pri načrtovanju prostorske ureditve morajo biti upoštevani naslednji predpisi, tehnične smernice in standardi:
- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah,
Pri izdelavi projektne dokumentacije se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
- povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
- možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VII. NAČRT PARCELACIJE
21. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog (glej karto, list številka 3.7. "Elementi za zakoličenje gradbenih parcel" in list številka 3.8. "Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih objektov").
22. člen
(javno dobro)
Na območju urejanja OLN bodo po izgradnji predstavljale javno dobro površine obstoječega in izvedenega cestnega omrežja.
Lastništvo predvidenega javnega dobra se bo uredilo z izvedbo komasacije po sprejetju OLN.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
23. člen
(etapnost gradnje)
Izvedba OLN je možna v eni sami ali v več medsebojno neodvisnih etapah, pri čemer je prva etapa izgradnja javne gospodarske infrastrukture - komunalno opremljanje zemljišč, nato pa gradnja posameznih objektov, lahko v medsebojno časovno neodvisnih etapah. Posamezna etapa predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Vendar stanovanjskih objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja. Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
Območje druge faze urejanja ostaja - do sprejetja sprememb in dopolnitev tega odloka, ki bodo separatno predpisala urejanje druge faze območja - v dosedanji namembnosti in gospodarski rabi, vendar se mora ta raba v celoti podrejati potrebam obstoječe in predvidene poselitve.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
24. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo potrebnih dopolnitev na omrežjih javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OLN, določenih v 27. členu in 28. členu tega odloka, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Prav tako mora investitor pridobiti soglasje upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja OLN in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko infrastrukturo.
25. člen
(obveznost v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (morebitni nasipi ali vkopi),
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo intervencijo pristojnih usposobljenih služb,
- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa ima funkcijo zaščite pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
26. člen
(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)
Ni posebnih obveznosti.
X. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
27. člen
(promet)
Za izvedbo ustreznega priključka na glavno cesto G1-2 je potrebno izven lokacijskega načrta izvesti priključek na predvideno napajalno cesto (nov del Kerenčičeve ulice). Enako je potrebno izvesti priključek na Belšakovo ulico LZ 328-110.
28. člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
1. Vodovod
Predvideno sekundarno vodovodno omrežje v ureditvenem območju bo povezano z obstoječim primarnim vodovodnim cevovodom SL125, ki poteka po Ormoški cesti in vodovodnim cevovodom PE 125, ki poteka po Belšakovi ulici izven območja OLN.
2. Elektrika
Trasa predvidenega električnega priključka na TP Brstje-1, ki je izven območja OLN, poteka po parcelah številka 811/3 in 796/9, obe k. o. Brstje, ki so izven območja OLN.
3. Odvod odpadnih vod
Predvidena fekalna kanalizacija se na obstoječi vod v Šeronovi in Kerenčičevi ulici priključuje znotraj območja OLN.
4. Plinovod
Izvedba priključka na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po Belšakovi ulici oziroma na odcepe na Mladinski, Wilhelmovi in Kerenčičevi ulici, ki so izven območja OLN.
XI. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN)
Po prenehanju veljavnosti OLN se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki, kot je opredeljeno s tem OLN. Za objekte se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka. Novogradnje niso dopustne. Glede postavitve pomožnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upoštevajo pogoji iz 13. in 14. člena tega odloka.
30. člen
(hranjenje OLN)
Občinski lokacijski načrt v pisnem in kartografskem izvodu s prilogami hrani in pojasnjuje Skupna občinska uprava občin Ptuj.
31. člen
(uveljavitev OLN)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/2006, 2/2016