Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica - neuradno prečiščeno besedilo (1)

 

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na svoji 35. redni seji, dne 25. januarja 2010, sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). Podrobni načrt določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije, etapnost izvedbe ter dopustna odstopanja.

Podrobni načrt sestavljajo:

I SPLOŠNI DEL
II ODLOK

III KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI – nadomestijo se naslednje karte

1. Izsek iz kartografskega dela OPN
1 : 2.000

2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
1 : 1.000

4. Zazidalna situacija
1 : 500

4.1. Prerezi

1 : 500

5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
1 : 500

IV POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja

2. Povzetek za javnost

3. Seznam strokovnih podlag.

(1) Podrobni načrt je izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko naloge 2008/OPPN-050, in je sestavni del tega odloka.

(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelala družba Umarh d.o.o., pod številko naloge 05/16, in so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11--S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja na gričevju, ki je podaljšek Panorame proti zahodu. Leži v vogalu med Klepovo ulico na severu in Ulico Vide Alič na vzhodu, na strmem pobočju, ki se spušča v smeri proti severovzhodu.

(2) Območje podrobnega načrta je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema zemljiške parcele s številkami 299/5, 299/6, 299/7, 299/8, 299/10, 299/11, 299/12, 299/13, 299/14, 299/15, 299/16, 299/17, 299/18, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Površina območja je cca 0,96 ha.

(3) Ureditveno območje podrobnega načrta je prikazano v grafičnem načrtu, list št. 2.

(4) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja objektov na območju podrobnega načrta, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:

- vodovod: 296/2, 296/5, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

- NN električno omrežje: 291/20, 297/7, 297/11, 992/9, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

- telekomunikacijsko omrežje: 291/20, 297/3, 992/9, 992/14, *383, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

- kanalizacijsko omrežje: 291/20, 992/9, 992/14, 294/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

- plinovodno omrežje: 291/20, 992/9, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju.

(5) Na območju podrobnega načrta je predvidena izgradnja:

- štirih eno ali dvostanovanjskih stavb ob Klepovi ulici;

- petih enodružinskih stanovanjskih stavb po zgornjem (južnem) robu območja;

- komunalne infrastrukture za potrebe predvidene zazidave skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.

(1) Gledano širše leži območje podrobnega načrta severozahodno od starega mestnega jedra mesta Ptuj in severno od struge reke Drave in Ptujskih toplic. Severovzhodno od območja podrobnega načrta se nahaja območje trase rimskega vodovoda Grajena - Ptuj (EŠD 6510); nekoliko bolj proti vzhodu in jugu je območje arheološkega najdišča Ptuj - levi breg (EŠD 9155).

(2) Gledano ožje leži območje podrobnega načrta na pobočju griča, ki se spušča v smeri proti severovzhodu, kjer ga tudi omejuje Klepova ulica, na vzhodu pa Ulica Vide Alič. Na severozahodu in jugozahodu meji na območje z že izvedeno individualno stanovanjsko zazidavo. Preko Ulice Vide Alič se lahko v smeri proti severu naveže na Maistrovo ulico, v smeri proti jugu pa na cesto Vičava.

(3) Za izvedbo prostorske ureditve se bo razširil odcep Klepove ulice, ki teče po severnem robu območja. Nanjo se bo izvedel nov cestni priključek. Samo pobočje se bo deloma izravnalo, mestoma celo v večjem obsegu, da bo omogočena umestitev vsakega objekta in predvidene Ceste »1«. Vzdolž severne meje se bo globel po potrebi uredila z ograjami in opornimi zidovi.

(4) V podrobnem načrtu so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja podrobnega načrta, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

(1) Predvidena je izgradnja štirih eno ali dvostanovanjskih objektov po severnem robu območja in petih enodružinskih stanovanjskih objektov po južnem robu območja.

(2) Ob objektih se uredijo manipulativne in parkirne površine za potrebe vsakega posameznega objekta. Dostop do objektov je predviden za severno ležeče objekte ob Klepovi ulici direktno iz le-te, za južno ležeče objekte nad njimi pa iz nove dostopne Ceste »1«, ki se po pobočju vzpenja na višje ležeči del območja.

(3) Za izvedbo predvidene pozidave se vzdolž območja podrobnega načrta razširi cestišče Klepove ulice, izvede se hodnik za pešce ter nov cestni priključek na Klepovo ulico, teren pobočja pa se mestoma izravna in utrdi. V primeru večjih posegov v zemljino se po potrebi izvedejo oporni zidovi.

Vrste dopustnih dejavnosti (skladno z veljavnimi predpisi):

- (J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti;

- (K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti;

- (L) Poslovanje z nepremičninami;

- (M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;

- (N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

- (S) Druge dejavnosti.

Dopušča se:

- gradnje novih objektov;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (v povezavi s 14. členom tega odloka).

(1) Stanovanjske stavbe, ki se dopuščajo:

- eno in dvostanovanjske stavbe.

(2) Nestanovanjske stavbe oziroma objekti, ki se dopuščajo:

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti;

- objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa in zvez;

- nezahtevni in enostavni objekti, skladno z veljavnimi predpisi (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam).

 
10. člen

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi;

– namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;

– faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja.

 11. člen

(1) Po tipologiji zazidave stavb so dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S3, S4, S8, N1, N2, skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za potrebe dejavnosti je dopustna gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. Objekti ob Klepovi ulici (severna linija objektov) so lahko eno ali dvostanovanjski objekti, ki so z daljšo stranico postavljeni vzdolž Klepove ulice.

(2) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge – list 4 – Zazidalna situacija, list 4.1 – Prerezi. Vhodi v objekte so zarisani shematsko, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(3) Etažnost: max. K+P+1 za južno linijo objektov (oznake 1-5), max. K+P+1 pri objektih za severno linijo objektov (oznake 6-9).

Pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

Kleti niso nujno v celoti vkopane in se izvajajo glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje.

Zaradi konfiguracije terena je možna tudi nižja izvedba posameznega objekta ali izvedba objekta z več kletnimi etažami. Pri tem morajo biti dodatne kletne etaže v celoti vkopane.

(4) Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max. 0,5.

(5) Strehe so ravne ali v videzu ravne strehe (atika).

(6) Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Osnovni volumen objektov se lahko členi, dovoljeni so zamiki etaž znotraj gradbenih linij in mej.

(7) Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta ali v samostoječi garaži.

(8) Glavni vhodi, dovozi - s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji.

 
12. člen
(zunanja ureditev)

(1) Usmeritve za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazane v grafičnem načrtu, list št. 4. Ureditev je zarisana načelno; natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji. Proste površine okrog objektov se utrdi, po potrebi zavaruje z opornimi zidovi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami. Pred vsakim objektom se predvidi tlakovan prostor za parkiranje in obračanje ter na vizualno manj izpostavljenem mestu smetnjak za zbiranje odpadkov.

(2) Med posameznimi investitorji znotraj območja podrobnega načrta je dovoljena postavitev ograj do meje zemljiške parcele, na mejo zemljiške parcele pa s soglasjem soseda. Po obodu območja podrobnega načrta pa se bodo ograje in oporni zidovi izvajali v skladu s predpisi veljavne zakonodaje in občinskih predpisov s tega področja.

(3) Na meji s severno ležečimi zemljiškimi parcelami bo za potrebe zasutja globeli potrebno izvesti oporni zid z ograjo in hkrati zagotoviti odvajanje zalednih in precejnih vod z območja.

(4) Zemljiške parcele so prikazane na grafičnem načrtu, list št. 6.

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se sme izvajati v skladu predpisi, ki urejajo tovrstno gradnjo in v okviru določil tega podrobnega načrta.

(2) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe;

- ograje;

- škarpe in podporni zidovi;

- pomožni infrastrukturni objekti (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam).

(3) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:

- objekti za lastne potrebe;

- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti);

- spominska obeležja;

- urbana oprema.

 

(1) Znotraj območja obdelave so obstoječi objekti, ki so predvideni za rušitev, prikazani na grafičnem načrtu, list št. 2.

(2) Po izgradnji objektov na osnovi tega podrobnega načrta se dopušča:

- rekonstrukcije, nadzidave in dozidave objektov in naprav do gabaritov, opredeljenih v 10., 11., 12. in 13. členu tega odloka;

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti;

- rušitve in delne rušitve ter gradnje novih objektov;

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, skladno z določili 14. člena tega odloka;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam);

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- vzdrževalna dela na objektih in napravah.

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne posega v konstrukcijske elemente objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado stavbe tako, da ne bodo vidni s cestne strani in da bodo izvedeni tako, da bo vpliv obratovanja na kakovost bivalnega in delovnega okolja v skladu s predpisi s tega področja.

(1) Za potrebe pozidave je potrebno zagotoviti oziroma izvesti ustrezne notranje prometne, parkirne in manipulativne površine, ki se neposredno priključujejo na obstoječo Klepovo ulico, le-ta pa se ustrezno razširi in uredi.

(2) Klepova ulica se po svojem južnem robu ob pozidavi s štirimi novimi stanovanjskimi objekti rekonstruira in razširi na širino min. 5,00 m, doda se ji pločnik v širini 1,50 m ob južnem robu. Cesta »1« je zasnovana v gabaritu širine 6,00 m, kar pomeni vozišče v širini 5,00 m in obojestransko bankino (povozno) v širini po 0,50 m.

(3) Vse voziščne, parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi z rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

(4) Parkiranje (odstava vozil) je predvidena na parceli vsakega posameznega objekta na utrjenih površinah, ki so direktno vezane na dostopne poti in novo cesto na območju. Parkiranje se izvede tako, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) za stanovalce in obiskovalce, kar pomeni najmanj 2 PM/stanovanjsko enoto.

(5) Dimenzija parkirnega mesta je minimalno 2,50 m x 5,00 m. Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnico (enostavni objekt) ali izvedejo kot garaža (nezahtevni objekt). Nadstrešnice ali garaže ob stanovanjskih objektih se lahko postavijo do parcelne meje, vendar morajo biti z vsemi svojimi izpostavljenimi deli (napušči, žlebovi) v celoti znotraj zemljiške parcele, ki pripada osnovnemu objektu.

(6) Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu povoznih voziščnih in manipulativnih površin.

(7) Intervencija in dostava je zagotovljena preko obnovljenih in novih cestnih površin po vsem območju ter z vseh notranjih povoznih površin.

(8) V kolikor se zaradi predvidenih posegov ogroža javna cesta št. 831071 ali 32959 je investitor odgovoren, da posege zavaruje na način, da promet na občinski cesti ne bo ogrožen. Investitor je odgovoren, da v primeru poškodovanja občinske ceste (zaradi gradnje, plazenja zemljine iz lastniške parcele proti občinski cesti ...) na svoje stroške sanira občinsko cesto v prvotno stanje.

 

(1) Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Podrobni načrt podaja konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve podrobnega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, faznost izvedbe), ki so usklajene s posamezni upravljavci infrastrukture. Dopustna je fazna in začasna izvedba.

(1) Obstoječe javno vodovodno omrežje ne more zagotavljati zadostnega tlaka za potrebe sanitarne in požarne vode.

(2) Za potrebe oskrbe novih objektov z vodo znotraj podrobnega načrta bo potrebno zgraditi novo prečrpalno postajo za dvig tlaka, ki bo zagotavljala sanitarne in požarne potrebe za celotno območje. Od prečrpalne postaje se za oskrbo načrtovanih objektov in požarno zaščito zgradi ustrezen vodovod v Cesti »1«, ki se zaključi s končnim hidrantom. Na novo prečrpalno postajo je potrebno prevezati tudi obstoječe vodovodne priključke.

(3) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

(4) Obstoječi priključki se prilagodijo novemu omrežju.

(1) Na obravnavanem območju prostorskega načrta javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno.

(2) Predvidi se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih voda, ki se ga veže na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Čiste meteorne vode se ponikajo preko peskolovov lokalno v podtalje ali vodijo v površinski odvodnik. Meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Meteorne vode s cestišč ter zaledne in precejne vode z območja se odvajajo v obstoječe javno kanalizacijsko omrežje.

(4) Celotna kanalizacija mora biti izvedena v skladu s predpisi.

(5) Območje podrobnega načrta se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(1) Predvideni objekti se bodo napajali iz obstoječega elektroenergetskega omrežja.

(2) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno:

- odstraniti del obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega omrežja ter ga nadomestiti z novim podzemnim nizkonapetostnim omrežjem;

- zgraditi nadomestno transformatorsko postajo, ustrezne izvedbe in moči (upoštevati je potrebno tudi nadaljnji razvoj) za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina - Vide Alič (t-512) in za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov;

- vključiti novo nadomestno transformatorsko postajo v 20 kV omrežje;

- odstraniti obstoječo transformatorsko postajo TP Krčevina - Vide Alič (t-512);

- zgraditi kabelsko kanalizacijo za nadomestni srednjenapetostni (SN) kablovod in za nizkonapetostni razvod, zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina - Vide Alič (t-512);

- preurediti obstoječe nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno odjemalce, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina -Vide Alič, takoj prevezati na nadomestno transformatorsko postajo;

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od nove nadomestne transformatorske postaje do predvidenih stanovanjskih objektov.

(3) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi.

(4) Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture.

 

(5) Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

(1) Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati prisotnost telekomunikacijskih (TK) vodov in vodov kabelske televizije (KTV) ter upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec omrežja.

(2) Obstoječe TK vode, ki prečkajo ureditveno območje podrobnega načrta, se prestavi. Za izvedbo teh ukrepov je potrebno izvesti zakoličenje obstoječega omrežja in izdelati projektno dokumentacijo zaščite in prestavitve TK omrežja v skladu s pogoji upravljalca.

(3) Za potrebe nove zazidave se predvidi vgradnja ustrezne TK in KTV kanalizacije. Iz dveh PEHD cevi premera 50 mm in postavitve treh jaškov velikosti 1,20 m x 1,20 m x 1,20 m. En jašek se postavi na meji obdelave ob Ulici Vide Alič.

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno naročiti in izdelati projektno dokumentacijo za zaščito obstoječega TK omrežja in za izvedbo TK omrežja in TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.

(1) Predvidene objekte na območju podrobnega načrta je možno vezati na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka v Klepovi ulici in sicer preko obstoječe plinovodne veje MB53 - PE110.

(2) Predvidi se vgradnja ustreznega razvoda v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) V primeru priklopa na javno plinovodno omrežje se objekti od

5 - 9 priključujejo s priključnimi plinovodi iz obstoječega plinovodnega omrežja iz Klepove ulice in Ulice Vide Alič, za objekte 1 - 4 pa se lahko predvidi plinovod iz Klepove ulice s priključnimi plinovodi v Cesti »1«.

(4) V primeru načrtovanja širitve plinovodnega omrežja v Cesto »1« je potrebno izdelati geološko- geomehanski elaborat, v katerem bo nedvomno izkazano, da je obravnavano območje popolnoma stabilno. Pod tem pogojem bo mogoča gradnja plinovodnega omrežja v predvideni Cesti »1«, z navezavo na odsek MB53-PE110 v Klepovi ulici, ter priključitev objektov 1-4.

(5) V 3 metrskem varovalnem pasu plinovoda je prepovedana saditev dreves.

(1) Ogrevanje stavb bo individualno. Dopustne so vse vrste goriv (zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci). Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, drugo).

(2) Shrambe in rezervoarji za gorivo se lahko nahajajo v objektu ali izven njega, v skladu sz veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje.

(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko, ki za medij ogrevanja uporablja podtalnico, do katere se pride z zemeljsko vrtino, je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja izven do sedaj znanih in registriranih enot nepremične kulturne dediščine.

(2) Nahaja se:

 - zahodno od poteka in v neposredni bližini trase rimskega vodovoda Grajena - Ptuj EŠD 6510, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, pod št. 2.1.0.017);

- v bližini severozahodnega obrobja arheološkega najdišča Ptuj - Levi breg, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena EŠD 9155 (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, pod št. 1.1.0.043).

(3) V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati naslednje usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:

- na območjih prostorskih aktov, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda;

- predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti zato, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, da se natančneje določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.

(4) Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:

- izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, ki omogočajo naknadno določitev in posredovanje natančnejših pogojev za varstvo;

- izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi podizkopavalnimi postopki (glede na rezultate raziskav so lahko predlagane posebne tehnične rešitve ali tudi večje spremembe prostorskih aktov);

- ob odkritju najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo projektne dokumentacije in prisotnost ostalin na mestu odkritja (in situ);

- stalen strokovni nadzor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

Območje podrobnega načrta spada v II območje onesnaženosti zraka. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

(1) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), navaja, da se zemljiške parcele v območju podrobnega načrta nahajajo v širšem območju z oznako

»VVO III« zalog pitne vode, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz predpisa.

(2) Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in vanjo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno s predpisi, ki določajo način odvajanja odpadnih voda.

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter drugimi predpisi.

(4) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda (toplotni vir je podtalna voda) ali z geosondo (toplotni vir je vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino), si mora investitor, v skladu s predpisi, pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

(5) Predviden je ločen sistem kanalizacije odpadnih vod, z navezavo v obstoječo javno kanalizacijo.

(6) Čiste padavinske vode s streh se lahko ponikajo ali vodijo v bližnji vodotok ali pa tudi razpršeno po terenu. Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo.

(7) Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.

(8) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

(1) V skladu z veljavnimi predpisi se obravnavane parcele nahajajo v III območju stopnje varstva pred hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

(4) Za preprečevanje hrupa v času gradnje je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.

(1) Odvoz in zbiranje odpadkov se zagotovi v skladu z občinskim odlokom in drugimi predpisi.

(2) Ob vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za tipske posode za odpadke. Posode naj bodo nameščene tako, da ne bodo vizualno izpostavljene.

(3) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki ter morebitnimi posebnimi odpadki se ureja v skladu z določili veljavnih predpisov.

(1) Na območju podrobnega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(2) Pridobitev naravovarstvenih smernic in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.

(1) Naravne omejitve: potrebno je upoštevati poplavno nevarnost ter izvesti ukrepe za preprečevanje erozije in plazenja terena ob izvedbi izravnave terena.

(2) Naselje Krčevina pri Ptuju spada v VII stopnjo potresne nevarnosti. Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo. Projektni pospešek tal za to območje znaša 0,125g.

(3) Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.

(4) Skladno predpisi v zvezi z varstvom pred požarom

– je zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje;

– so zagotovljeni odmiki med objekti; morebitni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v zasnovi požarne varnosti za posamezni objekt;

– morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;

– morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic;

– v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja.

(5) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, izdelanimi na podlagi predpisov.

(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Podrobni načrt se lahko izvaja v eni sami ali več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.

(2) Gradnja se bo izvajala v etapah skladno s potrebami investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

– gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m.

– izven območja za pozidavo je dopustna izvedba balkonov, napuščev, nadstrešnic, vetrolovov, zimskih vrtov, zaprtih in odprtih stopnišč, vetrolovov in podobno, ter manjših izpostavljenih volumnov stavb;

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).

(3) Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih ureditev, v kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje upravljavca.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. Možno je nadkritje parkirnih površin z izvedbo nadstrešnic;

(5) Dopustno je odstopanje od zarisanih količbenih točk objektov in predloga parcelacije le v okviru splošnih določil glede dopustnih odstopanj, navedenih v tem členu.

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja podrobnega načrta mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.

(2) Pred začetkom gradnje oziroma med izdelavo projektne dokumentacije si je potrebno pridobiti geomehanske in geološko-hidrotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni zahtevni ali manj zahtevni objekt.

(1) Investitorji oziroma lastniki zemljišč so dolžni zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem podrobnim načrtom.

(2) Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in mestno občino se uredijo s pogodbo o komunalnem opremljanju.

(1) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred pričetkom gradbenih del se je nujno posvetovati z geomehanikom;

- pred ali med projektiranjem objektov in ceste na strmejših delih območja podrobnega načrta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in izdelati geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje;

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;

- zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

- promet v času gradnje je potrebno organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);

- v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe;

- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja;

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s podanimi smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju zakonodaje.

Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo na območju iz 4. člena tega odloka, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/06, 3/09, 4/09, Uradni list RS, št. 51/09).

Podrobni načrt s prilogami je na vpogled v času uradnih ur v prostorih Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.