Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče - neuradno prečiščeno besedilo (1)

 

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10- ZUPUDPP in 43/11-ZKZ-C) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 10. redni seji, dne 26. septembra 2011, sprejel

(1) Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt) se sprejme zaradi razširitve obstoječega pokopališča, njegove sanacije, določitve novih pogojev oblikovanja ter novih funkcionalnih in vsebinskih potreb.

(2) Podrobni načrt določa:

- območje podrobnega načrta,

- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

- načrt parcelacije,

- etapnost izvedbe prostorske ureditve,

- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

- rešitve in ukrepe za obrambo in ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

- dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

- druge pogoje za izvajanje podrobnega načrta,

- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

(1) Osnovna opredelitev prostora je pokop umrlih; vsi ostali posegi se temu prilagajajo.

(2) Odlok o sprejetju ureditvenega načrta novega pokopališča mesta Ptuja v naselju Rogoznica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/72) je prenehal veljati na podlagi 47. člena Odloka o sprejemu Prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 7/94).

(3) V skladu z določili 132. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni

vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga in 4/17 – obvezna razlaga – v nadaljevanju: OPN), Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja P11-P5 Rogoznica – Pokopališče (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/11), ostaja v veljavi. Pokopališče bo predvidoma zadoščalo potrebam za naslednjih 50 let. Območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta zavzema enoto urejanja prostora RO19, ki ima določeno namensko rabo ZK (pokopališča) in CD (druga območja centralnih dejavnosti).

(4) Podrobni načrt predpisuje pogoje gradnje na celotnem območju, podrobneje pa predvsem v delu, kjer se pokopališče širi ali spreminja. Ohranja ureditve grobnih polj v obstoječem delu pokopališča, v ostalem delu se jih delno povzema. Opredeli se tudi glede novih zahtev, ki se pojavljajo v prostoru pokopališča.

(5) V obstoječem delu pokopališča z grobnimi polji se načrtuje ureditev javne razsvetljave in ozvočenja. Gradnja novih pokopaliških objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo je predvidena zahodno od obstoječe stavbe z vežicami, le-ta se delno adaptira. V gozdiču so polja za žarne zidove in prostor za raztros pepela. Nove so povezovalne poti. Dopolni se tudi komunalna opremljenost območja.

(6) V pretežnem delu pokopališča, ki se širi proti zahodu in severu, je predvidena ureditev grobnih polj za različne zvrsti grobov, prostor za skupinski pokop, prostor za pokop umrlih različnih verstev, spominsko obeležje Solzice. Južni del območja je namenjen za ureditev novega poudarjenega vhoda, ki je tudi vstop na novo osrednjo alejo, za manjše parkirišče in morda za protokolarni plato. Nove so povezovalne poti, razsvetljava, ozvočenje, druga gospodarska infrastruktura in drobna oprema pokopališča. Skupinska zasaditev dreves na treh lokacijah nudi senco in informacijo o prostoru. Zelenici je namenjen pas zemljišča, ki leži na jugozahodnem vogalu območja širitve. Z njo se varuje posebno območje, opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških raziskav.

(7) Nove površine, dodane na severovzhodu območja, so namenjene predvsem pokopališkim službam. Objekt za vzdrževalce ima garderobe in potrebne spremljevalne prostore, garaže, skladišča; tu sta informacijska pisarna in razstavni prostor za pogrebni material. Prostorsko umaknjena je zunanja deponija. Predviden je večji parkirni prostor, namenjen tudi obiskovalcem.

(8) Vse s tem podrobnim načrtom predvidene ureditve ne bodo takoj realizirane; nekatere morda tudi šele čez desetletje in še kasneje. Že sedaj pa jih je potrebno okvirno opredeliti in umestiti v obstoječi prostor.

(1) Podrobni načrt vsebuje tekstualni in grafični del ter besedilo odloka.

(2) Grafični del obsega:

1. Načrte namenske rabe prostora:

list 01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj, s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju      1: 5.000

list 02 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (geodetski načrt)      1: 1.500

list 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji      1: 1.500

list 04  Zazidalna oziroma ureditvena situacija      1: 1.500

2. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro

list 05  Prometno omrežje      1: 1.500

list 06  Komunalno omrežje      1: 1.500

list 07  Energetsko in telekomunikacijsko omrežje      1: 1.500

3. Načrte parcelacije

list 08 Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru      1: 1.500

list 09  Načrt parcel s tehničnimi elementi      1: 500

4. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

list 10 Ukrepi za obrambo ter za varstvo      1: 1.500

(3) S spremembami in dopolnitvami se nadomestijo naslednje karte:

list 01 Izsek iz kartografskega dela OPN      1: 5.000

list 04 Zazidalna oziroma ureditvena situacija      1: 1.500
v obsegu sprememb in dopolnitev se delno nadomestijo naslednje karte:

list 06 Elektro omrežje      1: 1.500

list 07 Komunalno omrežje      1: 1.500

Priloge podrobnega načrta so:

- izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,

- prikaz stanja prostora,

- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

- obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,

- povzetek za javnost.

(1) Podrobni načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 4-60-2-09.

(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelala družba Umarh d.o.o., Ulica 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, pod številko projekta 28/16.

(1) Območje podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora, kot jo določa Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04).

(2) Območje, ki se ureja s podrobnim načrtom, meji:

- na jugu na regionalno cesto R3-713 Ptuj - Ljutomer; preko ceste se nahaja območje P11-D1 Deponija Brstje,

- na zahodu na kmetijske površine,

- na severu na kmetijske površine; v njih nadaljevanju je železniška proga Pragersko - Ptuj - Ormož; od meje območja je oddaljena cca 60 m;

- na vzhodu na javno pot JP 828570 Dornavska cesta - naselje Podvinci (parcela št. 883/2, k.o. Rogoznica), preko ceste so kmetijske površine.

(3) Obodna parcelacija območja podrobnega načrta (obstoječe pokopališče in njegova širitev):

Izhodišče je jugovzhodni vogal obstoječega območja, na severni oziroma jugozahodni strani križišča Dornavske ceste (cesta R3-713) z javno potjo JP 828570, vodečo proti naselju Podvinci. Od izhodišča poteka meja ob gozdu po zahodni strani ceste proti naselju Podvinci, in nato po vzhodni meji parcel št. 580 in 579 do južnega stičišča s parcelo št. 582; tu se meja obrne v smeri severozahoda in poteka po severovzhodni meji parcel št. 579 in 580 do njenega presečišča z južno mejo parcele št. 1018/3 k.o. Podvinci; s presečišča poteka nato v smeri zahoda oziroma severa po katastrski meji med k.o. Rogoznica in k.o. Podvinci, vse do stičišča treh parcel št. 511, 514 in 886/6; tu poteka obodna parcelacija po južni meji parcele št. 886/6 do njenega zahodnega stičišča s parcelo št. 502; v tej točki se obrne proti jugu, poteka v dolžini cca 4,0 m v tej smeri in se nato z jugovzhodnega vogala parcele št. 502 v ravni črti v smeri juga poveže s stičiščem treh parcel št. 540, 541 in 543 (na svoji poti preči parcele št. 519, 528, 534, in 540); v tem stičišču se linija rahlo lomi in poteka v približno isti smeri na sredinsko- desni mejnik na skupni meji parcel št. 560 in 559/1 (ta mejnik je v smeri zahoda od skupnega stičišča parcel št. 559/1, 560, 562/1 in 559/2 oddaljen cca 42 m). Od tu meja obodne parcelacije preči v isti smeri parcelo št. 559/1 do njene južne meje; se v presečišču obrne in poteka po južnih mejah parcel št. 559/1, 559/2, 559/3, 573, 612/3 in 578 do izhodišča parcelacije (ki je na križišču zgoraj navedenih cest), kjer se tudi zaključi. Vse parcele ležijo v katastrski občini Rogoznica.

(4) Območje podrobnega načrta obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcelnih številk: 512/1, 513/2, 514, 519/1 del, 528 del, 534 del, 540 del, 541, 543 del, 548/2 del, 550/1 del, 554 del, 559/1 del, 559/2, 559/3, 560 del, 562/1, 573, 574/2, 578, 579, 580, 610/2, 612/3, vse k.o. Rogoznica.

(5) Skupna velikost območja podrobnega načrta je približno 16,04 ha; od tega meri površina območja, uporabljenega za širitev, približno 6,00 ha.

(6) Območje sprememb in dopolnitev podrobnega načrta zavzema dele parcel: 574/2 del, 578 del, 579 del, 580 del in 610/2, vse k.o. Rogoznica.

(1) V območju podrobnega načrta ali v njegovem delu so opredeljena naslednja varovana območja:

- območje arheološkega najdišča Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 6512),

- območje arheološkega najdišča Ptuj - Villa Rustica (EŠD 6488),

- območje kulturne dediščine Ptuj - Arheološko najdišče Rogoznica (EŠD 6462),

- območje opuščenega grobišča avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na takratnem bolnišničnem pokopališču na Rogoznici,

- širše vodovarstveno območje z oznako "VVO III",

- območje zelenega pasu mesta Ptuj in gozdov.

(2) V območju podrobnega načrta so opredeljeni naslednji varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture:

a) železniška proga:

- varovalni pas železniške proge Pragersko-Ptuj-Ormož,

b) cestno omrežje:

- varovalni pas regionalne ceste z oznako R3-713 Ptuj-Dornava(-Polenšak-Ljutomer),

- varovalni pas javne poti JP 828570 Rogoznica-Podvinci.

(1) Območje grobnih polj v obstoječem delu pokopališča ohranja dosedanjo ureditev iz predloga iz leta 1975. Večji posegi, ki bi spreminjali funkcijo in obstoječo oblikovno zasnovo grobnih polj niso predvideni. Postavi se spominsko obeležje Solzice.

 

(2) Širitev pokopališča v zatečeni obliki ni več smiselna. Koncept širitve ter novih potreb oziroma umestitev na pokopališču je bil izdelan na podlagi podanih pripomb upravljalca pokopališča, lokalne skupnosti in posameznikov.

(3) Določen je celoten protokol pokopov, vključno s poslovilnim prostorom, kapelo, žarnim pokopom, posipom, klasičnim pokopom. Jasno mora biti definirana procedura, ki preprečuje mešanje med posameznimi funkcijami in ki zagotavlja dostojanstvo pri obredu, intimnost ter sledenje posameznih obredov. Iz tega sledi shema in komunikacij in prostorov ter lokacija posameznih objektov.

(4) Ohranja se sedanji komunikacijski sistem v okviru obstoječe ureditve, nove površine so oblikovane s preglednejšo ter učinkovitejšo mrežo peš poti in dostopov. Omogočeno mora biti funkcioniranje pokopališča v izrednih razmerah, to je na dan prvega novembra, ko je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest ter pretočnost notranjih peščevih komunikacij.

(5) Prostorska orientacija na pokopališču bo omogočena s postavitvijo krajših drevorednih linij specifičnih drevesnih vrst in z razsvetljavo. S posebnostjo dreves, kot je velikost, oblika dreves, barva listja in lubja, tekstura krošenj in struktura celotne linije (drevesne vrste, ki ne smetijo preveč) se bodo obiskovalci orientirali in spoznali svoje grobno polje z značilnostjo drevesne bližine. Drevesne linije bodo v celoti tvorile skupen gozdnati motiv, kot je prvotni in temu pokopališču lasten koncept.

(6) Arhitektura predvidenega kompleksa poslovilnega objekta in pokrite poslovilne ploščadi mora biti integralna celota, vsebinsko pa se naj zaokroži s programsko prilagojeno stavbo z vežicami. Zvonik je vertikalna dominanta.

(7) Pri zasnovi objektov in prostorov pred njimi morajo biti upoštevani različni pogoji glede na vremenske razmere in letne čase.

Celotno območje pokopališča sestavljajo naslednja funkcionalna in programsko zaokrožena ožja območja:

a) območje obstoječega pokopališča:

- pokopališki del z grobnimi polji,

- območje poslovilne ploščadi, s stavbo z vežicami ter bližnjim parkiriščem (na tej lokaciji je predvidena tudi postavitev novega poslovilnega objekta z nadstreškom nad ploščadjo in zvonika),

- travna zelenica s križnim drevoredom in

- obstoječe gozdne površine (kjer so predvidene lokacije za žarne zidove, za raztros pepela in nova stavba za vzdrževalce),

b) območje širitve pokopališča:

- na zahodni strani (novi klasični grobovi, skupno grobišče, druga verstva, variantno tudi prostor za komemoracije, z obeležjem) in

- na severni strani (klasični in žarni grobovi),

- novi južni vstopni delom (glavni vhod, tudi protokolarna ploščad, dnevno parkirišče, osrednja aleja in drevored),

- zelenica (varovano arheološko območje),

c) območje širitve pokopališča na severovzhodu:

- z novim vstopnim delom in parkirišči,

- z objektom za vzdrževalce,

- s servisnimi, deponijskimi in drugimi površinami.

Na pokopališču so predvidene naslednje zvrsti grobov:

a) grob za klasičen pokop:

- enojni grob (širina do 1,00 m),

- dvojni grob (širina do 2,0 m),

b) vrstni grob,

c) grobišče:

- kostnica,

- skupno grobišče (posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe),

d) prostor za skupen pokop:

- ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah,

- v vojni in

- v izrednih razmerah,

e) žarni grob:

- talni žarni grob,

- zidni žarni grob,

f) prostor za raztros pepela,

g) prostor za anonimni pokop.

(1) Vsi posegi morajo upoštevati naravne značilnosti razpoložljivega prostora in jih tvorno vključiti pri novi izvedbi.

(2) Posamezna polja zasedajo grobovi samo ene zvrsti. Na poljih, kjer je predvidena določena zvrst grobov, ni mogoče urejati drugačnih grobov (izjema je polje za pokope umrlih različnih verstev).

(3) Oblikovanje prostora mora upoštevati zasnovano vedutno os pokopališča. Grobna polja in vsi grobovi oblikujejo pokopališčno zasajeno arhitekturo. Na območju širitve pokopališča se za vsako zvrst grobov določijo posebni kriteriji oblikovanja.

(4) Dovoljena je postavitev spomenika (nagrobnika), posode za cvetje in ploščice za polaganje sveč. Nagrobniki morajo biti na ustrezni oblikovalni ravni in primerno tehnično izvedeni. Ni predvideno postavljanje robnikov ali drugih razmejevalnih označb med grobovi (talne plošče in podobno).

(5) Pravila za ureditev groba in spomenikov so navedena v Odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Mestni občini Ptuj. (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/09).

(6) Gradnja grobnic ni dovoljena.

(1) Na območjih širitve pokopališča je zasnovan raster grobnih polj. Razmejitev polj v smeri proti severu določajo izvedene prečne poti obstoječega dela pokopališča, na katere se poti v območju širitve navezujejo. Zato so prečne poti v novem delu stalnica, velikost in vsebina grobnega polja pa se lahko delno spreminja.

(2) Posamezno polje je modularno zasnovano, kar omogoča izbiro in zamenjavo vsebine celotnega polja ali samo dela le-tega. Zamenjava ali oblikovanje grobnih polj se lahko izvede na podlagi predhodnih analiz (tudi izraženega mnenja obiskovalcev oziroma prebivalcev) ter se jih prilagodi posameznemu ožjemu območju pokopališča. V lokacijsko ustreznem modulu ali njegovem delu se lahko variantno predvidi ureditev prostora za komemoracije. Tak prostor naj označuje primerno spominsko obeležje, kjer se ob komemoraciji protokolarno položi venec. Ugotovljene prostorske in oblikovne zahteve se podrobno opredelijo projektni dokumentaciji.

(3) Osnovne možnosti modulov so:

- pokopi v grob za klasičen pokop (pokop s krsto),

- pokopi v žarni grob (talni žarni grob),

- ureditev drevesnih otokov za orientacijo in za počivanje v njih senci (praviloma severna polovica polja, preostanek polja so grobovi).

(4) Okvirne tlorisne velikosti modulov grobnih polj znašajo:

- dolžina med 26 m do 30 m,

- širina (globina) v smeri severa med 27 m do 31 m,

- modularna zasnova polj ob zahodnem robu območja je prilagojena razpoložljivemu ostanku zemljišča.

(5) Vsak modul grobnega polja za pokop žare v talni žarni grob predvideva do 18 grobov v eni liniji (vrsti). Vrst v polju je skupno 16.

(6) Vsak modul grobnega polja za klasičen pokop predvideva skupno 10 linij (vrst) grobov. V eni vrsti je do 14 grobov, kar pa je nekoliko nepraktično, saj je dostop do groba v sredini preko predhodnih šestih grobov v tej vrsti. Po sredini grobnega modula je zato dovoljeno izvesti utrjeno pohodno površino iz travnih ali podobnih talnih plošč. Če ostaja pri zasnovi, kot velja sedaj, sme biti v eni vrsti le do 10 grobov. Možna je še ureditev dostopa po enakem sistemu kot je izbran za žarne grobove (spomenike skupaj, vmes pa poti).

(7) Zaradi pogostnosti rabe in zaščite trate je dovoljeno med obstoječimi grobovi enega polja uvesti vmesne dostopne steze iz položenih betonskih plošč.

(1) Osrednji del območja ostaja odprt, kar daje pokopališču dobro preglednost ter omogoča zanesljivo in hitro orientacijo. Obstoječa grobna polja so razvrščena v manjše skupine (polja). Polja so predvsem v vstopnem južnem delu zaključena z drevesno vegetacijo, kar prispeva k členitvi in skladnejšemu merilu prostora. Obstoječi objekt mrliških vežic je toliko pomaknjen v globino, da je dosežena smotrna periferna razmestitev grobnih polj in dobra dostopnost.

(2) Ohranja se dosedanja ureditev grobnih polj. Večji posegi, ki bi spreminjali funkcijo in obstoječo oblikovno zasnovo grobnih polj, niso predvideni, razen povezave obstoječih poti na novo alejo. Predvidena je še ureditev razsvetljave in ozvočenja.

(1) Grobna polja za klasične grobove se uredijo skoraj na celotnem zahodnem delu širitve pokopališča. Nova polja so funkcionalno ločena s pravokotno mrežo vzdolžnih in prečnih povezovalnih poti. Linij grobnih polj je skupaj osem, v eni liniji pa so tri grobna polja.

(2) Grob je tlorisne (računske) velikosti 2,00 m x 3,00 m. Upošteva se modularna zasnova polja.

 

(1) Žarni pokopi v talni žarni grob se najprej uredijo na severnem delu širitve pokopališča.

(2) Žarni grob je tlorisne velikosti 0,80 m x 1,60 m (kot možnost je podana tudi njegova polovična velikost 0,80 m x 0,80 m). Linije žarnih grobov se združujejo po dve, tako da sta dva spomenika locirana s hrbtoma skupaj. Napisi so obrnjeni na skupno vmesno pot, ki je širine 1,60 m. Poti od linije žarnih pokopov proti liniji grmovnic so širine 1,20 m.

(3) Polja za žarni pokop so urejeno zasajena z drevesi v linijah, ki jih kot taka navzven grobo določajo, sam ambient posameznih enot žarnih pokopov pa določajo avtohtone grmovnice, ki so lahko oblikovane (strižene) ali pa prostorastoče. Grmovnice ločijo večja polja v manjša in tako ustvarjajo intimnost okolja.

(1) Pri pokopališčih je zelo pomembna splošna orientacija v prostoru. Obiskovalcem v pomoč so razne značilne vidne spominske opore (osamljeno drevo ali manjša skupina dreves, oblikovani objekti, razne oznake).

(2) Zasaditev znotraj grobnih polj je zasnovana kot pomoč v orientaciji in informiranosti obiskovalcev, da najdejo želeni grob. Skupine enakih spoznavnih dreves v sredini treh velikih skupnih grobnih enot dajejo svojemu okolju spoznavnost. Prav tako pa so te tri skupine zasajene z drevesi v samih robovih in jih tako še bolj določajo.

(3) Informacijske table, ki so praviloma postavljene na vstopih v območje pokopališča, podajajo celovit prikaz prostorske razporeditve grobnih polj. Natančno označbo posameznih grobnih polj pa določajo informacijske oznake.

(4) Grobna polja so označena s številko in črko. Številka označuje linije polj v smeri od juga proti severu, črka označuje polja v isti liniji. Oznaka je postavljena na začetku vsakega polja.

(5) Grobna polja v novem zahodnem delu so smiselno in logično vezana na polja v obstoječem delu pokopališča in nadaljujejo njihove oznake (ista številka linije in nadaljevanje črke polja v liniji). Grobna polja v novem severnem delu nadaljujejo zaporedno številčno oznako linije polja (to sta številki 11 in 12, pričnejo pa se s črko A).

(6) Ob vsakem novem grobnem polju se uredi označevalni steber. Velikost in oblika označevalnega stebra za označevanje grobnih polj je predpisana že v osnovnem projektu za izvedbo pokopališča. Možno je poiskati tudi boljše rešitve. Obstoječe oznake polj, ki niso usklajene s predpisanimi, se morajo po poteku uporabnosti nadomestiti z ustreznimi.

(1) Žarni pokopi so predvideni tudi v žarnih zidovih, to je v specifično oblikovanih objektih za vstavljanje žar.

(2) Žarni zidovi se uredijo na treh za to predvidenih območjih – jasah, v obstoječem gozdiču, na vzhodnem delu območja. Gozdič je porasel z redkim gozdnim sestojem (gaber, hrast), ki je dovolj svetel in transparenten. Ureditev pokopavanja v žarne zidove v gozdnem območju je predvidena, ker bo imela svoj lasten prostorski značaj, očitno zunanje spoznavno obeležje, identiteto in občutenost, primerno takšnemu načinu pokopavanja. Izraba območja ne sme ogrožati koreninskega sistema dreves (v gozdiču žarni pokopi v zemljo niso možni). Komunalne naprave, poti, tlaki, vodovod predstavljajo zmerno obremenitev.

(3) Predvidene so skupno tri krožno oz. eliptično oblikovane jase, na katerih so locirani žarni zidovi. Jase z žarnimi zidovi morajo biti oblikovane enotno in se lahko med seboj razlikujejo. Na jasah se predvidi zraven žarnih zidov tudi ustrezno tlakovanje, urbano opremo in zasaditev. Smeri vstopa ter lokacije zidov v gozdiču nakazujejo obstoječe glavne poti. Nanje se navezujejo potrebni dostopi v gozd in iz njega ter vse medsebojne povezave. Ploščadi se povežejo še z novim vstopom in parkirišči na severovzhodu območja. Usklajena mora biti tudi končna urbanistična postavitev območja. Ploščadi in žarni zidovi se izvajajo fazno, glede na ugotovljeno dinamiko žarnih pokopov. Ureditev posameznih območij mora potrditi Urbanistična komisija.

(4) V prvi fazi se bo uredila jasa z žarnimi zidovi 1 in prostor za posip pepela. Žarni zid 1 bo postavljen na eliptično jaso dimenzij cca. 39 m x 37 m. Zid je zasnovan tridelno kot obod introvertiranega krožnega prostora. Na krožni jasi se zamakne v notranjost in je na mestih, kjer do jase vodijo poti, prekinjen. Višina zidu je do 3 m. Kapaciteta žarnega zidu je najmanj 900 žarnih posod, lahko je večja.

(5) Ostali dve jasi z žarnimi zidovi se bosta izvajali v kasnejšem obdobju, po zapolnitvi kapacitet 1. žarnega zidu. Jasi sta okrogle oblike, polmera do 13,5 m. Žarni zid na posameznem polju mora imeti kapaciteto najmanj 900 žarnih posod. Oblikovanje jas z žarnimi zidovi se mora oblikovno navezovati na že izdelane jase, hkrati pa mora izražati lastno identiteto in omogočati čitljivost prostora.

(1) Prostor za raztros pepela je urejen v severnem delu gozdiča in je odmaknjen od vseh drugih oblik pokopa. Mesto je intimno. Imena umrlih so lahko napisna na skupnem nagrobniku, razen v primeru anonimnega pokopa (raztrosa).

(2) Tlakovana manjša okrogla ploščad (njen polmer je do 10,00 m), lahko z vodnim motivom, je mesto posipa pepela. Del ploščadi se lahko zasadi, prostor se opremi z ustrezno urbano opremo. Na prostor za raztros pepela pokojnih je speljana tudi voda in elektrika (običajno je na takšnem prostoru predviden vodnjak, ki prši vodo, kajti raztros pepela v vetru brez pršenja vode ni izvedljiv).

Prostor za anonimni pokop je del prostora na pokopališču, sicer enotno urejenega po načrtih razdelitve in je brez označb in imen umrlih. Namenjen je pokopom krst ali žar. Na prostoru za anonimne pokope je lahko urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

(1) Za potrebe po večjem številu pokopov (ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah) so predvidene površine za grobišča. Le-te se sicer uporablja kot vzdrževan travnat prostor ali kot parkovne površine. Na tem prostoru niso dovoljeni drugi posegi.

(2) Grobišča so praviloma načrtovana kot enojni klasični grobovi. Za grobišče se določi enotni nagrobnik. Na grobiščih je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in sveč. Po izvedenem posegu se naj upošteva hortikulturna ureditev.

(3) Prostor za skupinski pokop na tem pokopališču je zelenica na skrajnem severozahodnem koncu glavne vstopne poti. Njena površina je velikosti do 1.800 m2, omejujejo pa jo dostopne poti med grobnimi polji in ograja z zasajeno vegetacijo.

(4) Za skupinski pokop se v primeru velikih nesreč uporabijo tudi ostala modularna polja.

Na območju predvidene širitve grobnih polj za klasičen pokop se uredi grobno polje za pokop umrlih različnih verstev. Prostor zanje je določen na poziciji grobnega polja 8-I.

(1) Predvideno je dokončanje izbrane ureditve prostora Solzice. Prostor bo urejen s spominskim obeležjem, skulpturo za spomin na mrtvorojene otroke. Na delu spominske plošče so izpisana imena in simboli; ob njenem vznožju je prostor za sveče. Dodan je še prostor za rože in igrače. V vogalu sta predvidena klop in drevo.

(2) Velikost obstoječega prostora, ki je namenjen spominskemu obeležju, je cca 7,0 m x 6,0 m; parcela leži med grobovi (obstoječe grobno polje 8-F).

(1) Pokopne zmogljivosti so izražene v pokopnih enotah ali grobnih mestih.

(2) Pokopna enota meri pri enojnem grobu 1,00 m x 3,00 m. in je glede racionalnosti izrabe prostora zelo ustrezna. Dvojni grob je v izmeri 2,00 m x 3,00 m in šteje za dve grobni enoti. Žarno pokopavanje je začrtano v rastru 1,60 m x 0,80 m, pri čemer ena enota lahko sprejme več žar.

(3) Celotna površina, namenjena grobnim poljem, zagotavlja zadostne pokopne zmogljivosti, tako po številu kot po vrstah, za dolgoročne potrebe mesta Ptuja in okoliških naselij.

(4) Glede na možnost prilagajanja načina pokopa zahtevam strank (klasični pokop v krsti, žarni pokop v zemljo, žarni zid) in na možnost modularne ureditve grobnih polj je zmogljivost pokopov pri zgoščeni verziji, v delu pokopališča, ki se širi, v:

- grobna polja (dvojni grob: 2,00 m x 3,00 m; 1 krsta, klasično): minimalno 3.608 umrlih,

- žarni pokop v zemljo (žarni grob: 1,60 m x 0,80 m; 1 žara): minimalno 848 umrlih,

- v žarni zid je možno pokopati 900 družinskih enot, s po 4 žarami: minimalno 900 umrlih,

- predvidena površina za skupinski pokop omogoča pokop približno 600 umrlih,

- številčnost raztrosa pepela ni mogoče predvideti oziroma določiti.

(1) Zadnje slovo od pokojnikov bo potekalo v poslovilnem objektu. Objekt ima zaprto dvorano, ki naj zadošča za 300 oseb (100 sedežev, 200 stojišč), z dodanim oltarjem oziroma kapelo. V poslovilni dvorani se istočasno vrši tako pogrebni obred kot maša za pokojnega. Sodobna arhitekturna oblika in liturgični pomen morata biti združena v zaključeno celoto. Obvladujeta prostor, omogočata izbrano zbližanje, doživljanje in usmeritev. Puščata svoj pečat v prostoru pokopališča. Simbolično naj poudarjata minljivost vsega, kar nas obdaja.

(2) Sakralni del objekta je možno ločiti od dvorane z drsno steno; zahtevana je tudi siceršnja možnost fleksibilnega tlorisa notranjega prostora. V sakralnem delu je oltar oziroma kapela (za dnevne molitve je kapela dostopna tudi skozi stranski vhod, ki je namenjen tudi vernikom), kapeli je dodana zakristija ter sanitarije. Zakristija je prostor tako za potrebe pogreba kot svete maše. Knjiga spomina se lahko nahaja v posebnem prostoru oziroma je vpisno mesto v kapeli.

(3) Enoetažna stavba bo predvidoma imela pravokotno podolgovato tlorisno zasnovo velikosti 17 m x 23 m. Višinsko izstopanje iz krajine ni predvideno, zato sprejemljiva višina stavbe znaša od 5,0 do 6,0 m. Gradnja je klasična, predvidena je armiranobetonska ali jeklena nosilna konstrukcija. Streha je ravna ali dvokapna z minimalnim naklonom in skrita za atiko. Dovoljeno je preoblikovanje strehe nad sakralnim delom stavbe. Oblikovanje zunanjosti poslovilnega objekta mora biti umirjeno in celovito. Členitev fasade objekta je pogojno dovoljena Okna naj bodo enotno oblikovana, njihova velikost in proporci se prilagodijo namenu prostora. Zagotovljena mora biti optimalna osvetljenost. Podrobnosti bodo določene v projektni dokumentaciji.

(4) Vsak na novo zgrajen ali rekonstruiran objekt v javni rabi mora zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(5) Za pridobitev najustreznejše prostorske in oblikovne zasnove poslovilnega objekta, skupaj z nadstrešnico in zvonikom, je lahko razpisan arhitekturni natečaj.

(1) Z večanjem pokopališča postane zvonik osnovna orientacija v prostoru. Zvonik bi naj bil izdelan iz dveh vzporednih armiranobetonskih sten, z zvonom kot zaključkom. Predlagana je tlorisna velikost 2,50 m x 2,50 m (lahko do 4,0 m x 4,0 m), z višino približno 20,0 m.

(2) Na primeren način je zvoniku dodano versko obeležje, križ, lahko je tudi v njegovi bližini in je potem avtonomno.

(3) Območje okoli zvonika in pred njim je prostor, ki bo uporabljen za bogoslužje na prostem na dan prvega novembra.

(1) Pred novim poslovilnim objektom, deloma pred zvonikom in obstoječo stavbo z mrliškimi vežicami se nahaja poslovilna ploščad. Dodan nadstrešek je senca in je zavetje pred dežjem.

(2) Površina poslovilne ploščadi meri cca 950 m2. Na svoji celotni površini (ali le deloma) je ploščad lahko nadkrita predvidoma z ravnim nadstreškom, konstrukcijsko oprtim na stebre. Višina nadstreška je približno od 4 m do 6 m. Lociranje objektov upošteva lokacijo stavb in organizacijo celostnega pokopališkega prostora. Ustrezna usmeritev daljših linij objektov bi bila v smeri vzhod - zahod. Nadstrešnico je potrebno uskladiti s poslovilnim objektom in obratno. S poenotenjem oblikovanja fasad in streh dobijo stavbe primerno reprezentančno podobo.

(3) Zaradi poenotenja oziroma zapiranja (uskladitve) linije južnega pogleda na obstoječi objekt z vežicami in poslovilni objekt z nadstrešnico je možno izvesti dekorativni zid pred objektom z vežicami.

(4) Na poslovilni ploščadi so prepovedani posegi in ureditve, ki niso v neposredni povezavi s pogrebno ali spominsko svečanostjo.

Obstoječa stavba z mrliškimi vežicami se preuredi in prenovi. Predvidi se ogrevanje in hlajenje stavbe (klima), ureditev priročne čajne kuhinje (lahko več kot ena), garderobni del in prenova sanitarij. Možna je tudi delna sprememba namembnosti obstoječega objekta, v okviru osnovne namembnosti območja podrobnega načrta.

(1) Objekt za vzdrževalce je lociran v sklopu novih površin, dodanih na severovzhodu območja, in namenjenih predvsem pokopališkim službam.

(2) Objekt vsebuje pisarne uprave pokopališča, garderobe in potrebne spremljevalne prostore, garaže za vozila, shrambe in skladišča; tu sta informacijska pisarna za vodenje registrov ter razstavni prostor za pogrebni material. Opcija je ureditev od zunaj dostopnih javnih sanitarij.

(3) Predvidena tlorisna velikost stavbe je do 14 m x 40 m, kar glede na predvideno opremo za vzdrževanje (tudi zimsko) zadošča. Stavba je enoetažna, gradnja je klasična, streha sme biti ravna. Višina objekta je prilagojena tehnološkim zahtevam. Sprejemljiva je nadzidava dela objekta za vzdrževalce; zaradi potrebne svetle višine prostora za garažiranje tovornih motornih vozil je v preostalem delu možna dvoetažna izvedba (P+1N), kot nadzidava nižjega dela stavbe. Če je streha simetrična dvokapnica je podstreha praviloma izkoriščena.

(4) Zahtevana je ureditev zadostnih manipulacijskih površin ob stavbi in ustrezno dimenzioniranih dovozov v garažo. Višinske kote vhodov v objekt in uvozov v garaže se prilagodijo končni višinski ureditvi prometnih povezav.

(1) Zunanja deponija je prostorsko ločena od objekta za vzdrževalce, vendar pa mora zaradi potrebnega nadzora biti z njim tudi vidno povezana.

(2) Prostor velikosti do 2.400 m2 namenjen deponiranju odvečnih naravnih materialov pri opravljanju pogrebnih dejavnosti. Namenjen je tudi ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov z območja pokopališča. Del površine deponije (do 1.200 m2) bo utrjen z gramozom in ograjen z varovalno ograjo. Deponija bo razsvetljena v okviru celostne razsvetljave območja.

(3) V prihodnosti in glede na izražene potrebe je možna širitev (podaljšanje) parkirišča, zato je potrebno locirati deponijo na obrobje območja, kjer bo delovala kar najmanj moteče za širitev parkirišča.

(4) Na območju deponije je možna gradnja oziroma postavitev različnih tipskih zabojnikov (kontejnerjev za odlaganje odpadkov, skladiščnih kontejnerjev za grobno opremo z opuščenih grobov, ki se hrani v skladu s predpisi) ter druge ureditve tega zemljišča, če ne ovirajo kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. Minimalni odmiki teh ureditev od parcelne meje morajo zagotavljati možnost njihove normalne uporabe oziroma znašajo ti odmiki najmanj toliko, kolikor določajo požarno varnostni predpisi.

(1) Varovalna ograja ob zahodni meji obstoječega dela pokopališča se v celoti odstrani. Ohrani se tipska ograja ob obstoječem južnem parkirišču.

(2) Tudi varovalna ograja okoli razširjenega dela pokopališča je tipske montažne izvedbe, po višini, barvi in materialu enaka že izvedeni.

(3) Predvidi se obnova varovalne ograje na vzhodni strani območja pokopališča, vzdolž javne poti JP 828570. Ograja preprečuje zunanji dostop v gozdič z žarnimi zidovi.

(4) Obvezna je zasaditev drevja ob novi varovalni ograji na zahodnem in severnem delu območja. Zasaditev je predvidena tudi ob meji novega vzhodnega parkirišča s parcelo obstoječe stanovanjske stavbe, zaradi vidne in zvočne zaščite te stavbe.

Urejanje zunanjih površin predvideva naslednje posege:

- ohranitev zasnove zunanjih površin obstoječega dela pokopališča, ohranitev vseh zdravih in kvalitetnih dreves,

- opredelitev novega glavnega dostopa (jugozahodnega vhoda) na pokopališče in njegova označitev z morebitnim orientacijskim znamenjem, ki nakaže smer in točko vstopa,

- ureditev osrednje vstopne (tudi protokolarne) ploščadi ob novem glavnem vhodu; del površine ob vhodu je predviden kot ploščad za zbiranje, zraven je urejeno še manjše parkirišče; zahodna zelenica ob vstopu je varovano arheološko območje,

- zasaditev drevoreda z avtohtonimi drevesnimi vrstami in izvedbo osrednje aleje, kot usmerjevalcem in naravno ločnico med območjem starega in novega dela pokopališča; aleja se na severu konča s primernim zaključkom. V tej osi se lahko predvidi "območje spomina", kar je postavitev spomenikov zaslužnim osebam v zgodovini Ptuja in okolice,

- preoblikovanje in dograditev poslovilne ploščadi v osrednjem delu območja (je sočasno tudi ploščad spominov, kot prostor za komemoracije),

- ureditev vseh potrebnih poti oziroma notranjih komunikacij, z navezavo na obstoječe območje (in obratno),

- ureditev vzhodnega parkirišča (cca 100 parkirnih mest),

- na zelenih površinah je glavni pokrov iz trate; trata prekriva tudi dostopne površine na grobna polja,

- zasaditev grmovnic in dreves na obodu območij grobnih polj, tudi kot spoznavnih objektov za informiranost o prostoru,

- parkovno zasaditev preostanka območja ter ureditev obodnih protivetrnih in ugotovljenih protihrupnih zaščit (hrup cestnega prometa, železnice),

- namestitev urbane opreme na pokopališču.

Načelo enotne postavitve velja tudi za urbano opremo. Pred izbiro in postavitvijo urbane opreme naj izvajalec pridobi mnenje Službe mestnega arhitekta glede njene usklajenosti.

(1) Prostori za zajem vode so pogojeni z izvedbo vodovodnega omrežja. Vodnjak za vodo je lahko kamnit ali iz nerjavečega jekla, ob njem je kovinski nosilec za odlaganje ali obešanje zalivalk.

(2) Območja za odlaganje uvelega cvetja, ostankov zgorelih sveč in drugih odpadkov z grobov se uredijo oziroma razporedijo enakomerno po pokopališču.

(3) Posode za odpadke so praviloma umaknjene v ograjen prostor (betonski ali leseni zidec).

(4) Povsod kjer je potrebno in primerno, so nameščeni koši za smeti.

(5) Kadar je predviden skupen prostor za vodo in smeti, je lahko v celoti ograjen (približna velikost prostora naj bi znašala 3,00 m x 4,00 m).

Ob prostorih za zajem vode, zelenicah ob grobnih poljih, poslovilni ploščadi ter ploščadi za žarni pokop in raztros pepela, po potrebi pa tudi drugje, se postavijo klopi za sedenje.

(1) Informacijska tabla s poenostavljenim prikazom sheme pokopališča je locirana praviloma ob vstopu na pokopališče in lahko tudi pri stavbi z mrliškimi vežicami.

(2) Splošno označevanje opredeljenega območja pokopavanja in označevanje posameznih grobnih polj mora biti pregledno, vizualno poudarjeno in vremensko obstojno. Pomembni so napotki za posamezne dostope. Zagotovljen mora biti realen in redno dopolnjevan prikaz območja pokopališča.

(1) Tlakovana ploščad ali kako drugače protiprašno urejena nivojska površina ob obstoječem vhodu, velikosti približno 40,0 m x 4,0 m, je namenjena za dnevno ali občasno prodajo cvetja, sveč in drugih pokopališču ustreznih izdelkov na stojnicah.

(2) Stojnice morajo biti estetsko oblikovane in transparentne; zahtevana je tipizacija izvedbe. Pogoji za izvedbo in postavitev stojnic ter površin se določijo s projektom ureditve pokopališča.

(3) Z ureditvijo dveh novih vhodov na območje pokopališča se sme v njuni bližini predvideti samo po ena ploščad s predpisano površino. Postavitev stojnic za občasno prodajo mora biti v celoti locirana izven površin namenjenih hoji in vožnji.

(4) Na dan prvega novembra se stojnice in/ali drugi začasni objekti izjemoma postavljajo tudi na drugih prostorih, ki jih predvidi in določi upravljalec pokopališča.

(5) Začasni objekti in reklamna znamenja se smejo postaviti na javnih površinah pred območjem pokopališča. Postavijo se tako, da dopolnjujejo javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo komunalnih in prometnih objektov in naprav. Postavitve reklamnih znamenj niso dovoljene ob vhodih na pokopališče.

Glede na izbrani koncept osvetlitve (varnostna razsvetljava, orientacijska razsvetljava) se uredi razsvetljava po celotnem pokopališču. Oblika in velikost luči in nosilnih elementov mora biti ustrezno določena in premišljeno izbrana.

Ozvočenje pokopališča se uredi po sektorjih. Omogočena mora biti takšna končna ureditev, da ozvočenje zaobjame ves pokopališčni prostor.

Obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati njegovo zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

Posegi, ki so v zvezi s spremembo namembnosti objekta ali njegovega dela, ne smejo biti v nasprotju s prostorskim aktom, izvajati pa jih je dovoljeno na podlagi veljavnih predpisov.

(1) V času veljavnosti podrobnega načrta, ko po realizaciji posameznih s podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev nastopijo pogoji za začetek vzdrževanja objektov ali naprav, so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Vsa navedena dela se ne smejo izvajati v nasprotju s tem prostorskim aktom.

(1) Enostavni objekti, ki jih je možno graditi na območju podrobnega načrta:

- objekti za lastne potrebe, ki so enostavni objekti,

- pomožni enostavni objekti (cestni, energetski, komunalni objekti),

- spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih,

- urbana oprema, ki je enostavni objekt (vsa, razen transparentov, obešank na drogu javne razsvetljave in objektov za oglaševanje).

(2) Postavitev enostavnih objektov ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom.

(3) Nezahtevni objekti, ki jih je možno graditi na območju podrobnega načrta:

- objekti za lastne potrebe (garaže, steklenjak, uta/senčnica, nepretočna greznica, utrjene dovozne poti),

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti (vsi, razen baznih postaj namenjenih javnim telekomunika-cijskim storitvam),

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (rastlinjak, kmečka lopa za kmetijsko mehanizacijo, vodni zbiralnik, betonsko korito, gozdna cesta),

- urbana oprema.

(4) Postavitev nezahtevnih objektov mora biti skladna s prostorskim aktom.

(5) Gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov so dovoljene pod pogoji oziroma zahtevami glede načina gradnje, velikosti, odmikov ter vsega ostalega, kot jih opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), oziroma vsakokratni predpis, ki jo nadomesti.

(1) Velikost grobnih polj in njim pripadajočih funkcionalnih zemljišč mora omogočiti predpisano uporabo in normalno vzdrževanje pokopališča. Sočasno morajo biti zagotovljeni vsi običajno potrebni objekti in spremljevalne površine za pričakovan nivo pokopališke dejavnosti.

(2) Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je med drugim potrebno upoštevati:

- lokacije in vsebinske členitve grobnih polj,

- namembnosti in velikosti objektov na zemljiščih, poteke komunalnih vodov in druge omejit-ve rabe prostora,

- urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),

- predpisane sanitarne in tehnične zahteve za pokopališča.

 
(3) Odmiki grobnih polj oziroma poti morajo biti oddaljeni minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njihova normalna uporaba oziroma najmanj toliko, kolikor določajo požarno

varnostni predpisi.

(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej in objektov v naravo v skladu s predpisi.

(2) Velikosti grobnih polj in vseh ostalih funkcionalnih površin pokopališča so določene z grafičnim načrtom: list 09 "Načrt parcel s tehničnimi elementi".

(3) Celotna površina po planu znaša 16,04 ha, od tega je velikost površine za širitev 6,39 ha.

(4) Okvirne velikosti funkcionalnih površin so:

- grobna polja      79.278 m2

- žarni zidovi      2.566 m2

- gozdne površine      27.717 m2

- zelenice      32.348 m2

stavbe, obstoječe:

- objekt z mrliškimi vežicami      460 m2

stavbe, nove:

- poslovilni objekt, zvonik      400 m2

- nadstrešnica      950 m2

- objekt za vzdrževalce      560 m2

- poti      11.843 m2

- parkirne površine      4.278 m2

skupaj površine      160.400 m2

(5) Površine posameznih funkcionalnih površin na območju pokopališča smejo po končani odmeri odstopati do 5 %.

(6) Meje parcel se lahko spremenijo na podlagi določil Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07-odl.US).

(1) Celotno območje pokopališča postane javno dobro.

(2) Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom.

(3) Pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa grajenega javnega dobra so določeni z zakonom.

V ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

(1) Posebnost urejanja pokopališča se izraža prav v njegovi relativno časovno dolgoročni zaporednosti izvajanja. Dolgoročno plansko obdobje pomeni izvajanje v obdobju vsaj 10 let in tudi več. Dokončana izvedba pokopališča v prikazani obliki zagotavlja pokopavanje za obdobje približno 50 let.

(2) Etapnost izvedbe prostorske ureditve se določa tako, da posamezne etape predstavljajo tiste zaključene funkcionalne enote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. Skladna pa mora biti z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.

(3) Etapnost urejanja območja podrobnega načrta je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so pridobivanje zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, dinamika zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev in drugo. Iz teh razlogov se načrtovane etape izvajanja lahko razdelijo v manjše (pod)etape ali tudi združujejo v večje.

(4) Znana je prva etapa urejanja. Obsega zagotovitev potrebnega števila grobnih polj za različne zvrsti grobov v severnem podaljšku obstoječega pokopališča, s pripadajočimi potmi in komunalno infrastrukturo.

(5) Nadaljnje etape urejanja pokopališča bodo prioritetno obsegale ureditev žarnih zidov, površin za raztros pepela, izgradnjo poslovilnega objekta in ploščadi, servisnega objekta in nanj vezano prilagoditev stavbe z vežicami, ter ostalo. Ureditev jase z žarnim zidom 1 in prostora za raztros pepela se skupaj s potmi uredita istočasno. Ureditev ostalih žarnih zidov se bo izvajala po zapolnitvi kapacitet prvega žarnega zidu. Za etapo v izvajanju zagotovi vsaj predpisana minimalna komunalna oprema. Posamezne etape gradnje morajo biti zaključene celote in se lahko izvajajo v poljubnem zaporedju.

(6) V skladu s predpisi se oblikuje in sprejme program, ki bo opredeljeval potek novogradnje, obnove in celotno financiranje.

(1) Načrtovana širitev pokopališča proti zahodu, na manjšem delu zemljišč s parcelno številko 554 in 560, obe k.o. Rogoznica, zajema:

- del območja arheološkega najdišča Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 6512) in

- del območja arheološkega najdišča Ptuj - Villa Rustica (EŠD 6488),
ki sta z Odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08, 7/09) razglašeni za kulturni spomenik lokalnega pomena. Del navedenega arheološkega najdišča, ki se nahaja v jugozahodnem vogalu območja širitve pokopališča (to je pas zemljišča širine 45 m in dolžine 80 m, ležeč neposredno ob zahodni meji enote urejanja prostora P11-R3), se ohrani kot zelenica. Z ureditvijo zelenice se varuje tisto posebno območje, ki je bilo opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških raziskav.

(2) V osrednjem in južnem delu pokopališča so predvideni posegi oziroma ureditve v območju kulturne dediščine Ptuj - Arheološko najdišče Rogoznica (EŠD 6462).

(3) V območju podrobnega načrta, na zelenici med križnim drevoredom in jugozahodnim robom gozda, se nahaja opuščeno grobišče avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na takratnem bolnišničnem pokopališču na Rogoznici. Predvidi se njegova ustrezna ureditev in označitev.

(1) V območjih, kjer so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine, je potrebno upoštevati varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko najdišče in za posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološko dediščino.

(2) Varstveni režimi so podrobneje prikazani in obrazloženi v "Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine". Priročnik je sestavni del podatkov za prikaz stanja v prostoru. Podatki o režimih varstva in registrih nepremične kulturne dediščine so zbrani na spletnih naslovih http://evrd.situla.org in http://giskd.situla.org. Podatki se občasno spreminjajo in redno dopolnjujejo, zato jih je potrebno preverjati.

(3) Varstveni režim za arheološko najdišče določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje,

- nepozidane površine zemljišč se v čim večjem obsegu ohranjajo v obstoječem stanju,

- kmetijske površine naj se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemičnih sredstev,

- v zemljišča oziroma v arheološki spomenik se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in v primeru druge javne koristi,

- v primeru kakršnihkoli posegov v zemljišča je potrebno zagotoviti predhodno oceno ohranjenosti arheološkega potenciala z izbranimi nedestruktivnimi metodami in arheološko zavarovalno izkopavanje s pridobitvijo in obdelavo najdiščnega arhiva s težnjo prezentacije arheoloških ostalin "in situ"; odkrite arheološke ostaline je potrebno primerno vključiti v novo nastalo arhitekturno ali prostorsko ureditev in okolje pokopališča.

(4) V primeru, da se iz akta o razglasitvi ne da razbrati varstvenega režima, velja režim, kot ga določa 134. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1).

(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in ohranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

(6) Za posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološko dediščino, v njihove dele in za posege v vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Dela lahko opravi tudi Zavod v okviru javne službe.

(7) Površina širitve območja pokopališča je dokaj velika. Glede na predvideno dinamiko pridobivanja zemljišč in glede časovno odmaknjenost večine posegov (vsaj 10 let ali tudi več) je predvidena izdelava separatne projektne dokumentacije. Ob upoštevanju rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav in veljavne zakonodaje, se gradbena dovoljenja zato pridobivajo parcialno.

(8) V kolikor predhodne arheološke raziskave na območju izven registriranih arheoloških najdišč še niso bile opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu, skladno s 55. členom ZVKD-1, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. O dinamiki del je potrebno pisno obvestiti Zavod vsaj 10 dni pred pričetkom del.

 

Ob vseh posegih v zemeljske plasti pa je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, kot to določa 26. člen ZVKD-1.

(1) V območju podrobnega načrta, na zelenici med drevoredom in jugozahodnim robom gozda, se nahaja opuščeno grobišče avstro-ogrskih vojakov; pokopani so bili na (takrat bolnišničnem) pokopališču na Rogoznici.

(2) Po določbi 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09) je na vojnih grobiščih prepovedano:

- spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom,

- poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente,

- izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

VII REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

(1) Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno umeščati dejavnosti z emisijskimi učinki.

(2) Pri načrtovanju stavb, objektov in ureditev je treba upoštevati predpise, ki urejajo osončenje in druge bivalno- sanitarne zahteve.

(3) Predvideni posegi v prostor, kot so načrtovani, ne bodo povzročili neugodnih ali negativnih vplivov na okolje.

(4) V času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako "VVO III" (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja; Uradni list RS, št. 59/07 in 32/11). Pri izdelavi projektne dokumentacije se morajo upoštevati pogoji in omejitve iz veljavnega predpisa.

(2) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za pokopališke stavbe in spremljajoče objekte. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).

(3) Gradnja je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Komunalna odpadna voda se zbira v nepretočni greznici, locirani lokalno ob posamezni stavbi, v kateri odpadna voda nastaja.

(4) Predvidoma dve novi ustrezno dimenzionirani nepretočni greznici sta locirani v bližini poslovilnega objekta in v bližini servisnega objekta. Obstoječa nepretočna greznica pri stavbi z vežicami se ohrani oziroma obnovi.

(5) Nepretočne greznice pomenijo rešitev v prehodnem obdobju, do izgradnje javne kanalizacije.

(6) Z dolgoročnim prostorskim planom je za obravnavano območje načrtovana javna kanalizacija, z ločenim sistemom odvajanja za padavinske vode in za komunalne odpadne vode. Stavbe, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, se morajo na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je kanalizacija dana v uporabo.

(7) Padavinske vode s streh predvidenih objektov in padavinske vode, ki niso onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se preko peskolovov speljejo v ponikovalnice oziroma neposredno v tla in se ponikajo. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin; njeno dno mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ne bo možno, kar bo potrebno računsko dokazati, se padavinska voda spelje razpršeno po terenu. Za upočasnitev odtoka padavinskih voda se lahko predvidi tudi izvedba zadrževalnega bazena.

(8) Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v ponikovalnice, v javno kanalizacijo pa po njeni izgradnji. Lovilci olja naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovana količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

(10) Pri izdelavi projektne dokumentacije in pri pridobivanju vodnega soglasja je potrebno upoštevati tudi druge pogoje smernic Urada za upravljanje z vodami, Agencije RS za okolje.

(1) Zemljišča, namenjena zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljena, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi v skladu s projektom krajinske arhitekture.

(2) Rodovitni del prsti, ki se ustrezno odstrani z matične podlage, se deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Rodovitna prst se uporabi za rekultivacijo razgaljenih in manj kakovostnih tal. Z prstjo je potrebno zagotoviti racionalno ravnanje, tako med gradnjo kot po izgradnji.

 

(3) Z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

(4) Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti odtekanje voda na druge površine.

(1) Viri emisij bodo ogrevalne in klimatizacijske naprave ter interni promet. Z običajno uporabo bodo emisije toplogrednih plinov pod mejnimi vrednostmi.

(2) Predvidena je izvedba centralnega ogrevanja v vsakem posameznem novem objektu. Način in vrsta energenta nista predpisana. Za ogrevanja je možno uporabljati katerega izmed obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji, drugo), za pridobitev razlike potrebne energije za ogrevanje se lahko uporabi elektrika, plin ali kurilno olje.

(3) Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod plinov nad strehe objektov.

(4) Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka. Zaradi prašenja v času gradnje je treba vozna makadamske površine v vetrovnem ali sušnem vremenu redno močiti. Prav tako je treba preprečiti nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter čistiti vozila pred vožnjo z gradbišča, sipek material pa pri transportu prekriti.

(1) Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj opredeljuje območje OPPN kot območje, namenjeno za pokopališče. Razvrščeno je v III stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), za katero veljajo mejne dnevne 60 dBA in nočne ravni hrupa (50 dBA).

(2) Znotraj območja podrobnega načrta se izvaja II stopnja varstva pred hrupom. Upravljalec pokopališča mora zagotoviti, da pri svoji dejavnosti ne bo presegal zakonsko dovoljenih ravni hrupa.

(3) Med gradnjo na območju podrobnega načrta ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij, kot so:

- uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, izdelanih v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,

- upoštevanje časovnih omejitev gradnje (vsa hrupna dela se izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro, upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov),

- lahko se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi (v času pogrebov, drugo).

(4) Ob južni meji območja podrobnega načrta, vendar zunaj njega, poteka regionalna cesta R3-713. Na mejnem območju se občasno že pojavljajo prekoračitve hrupa v primeru intenzivnega prometa.

(5) Predpostavlja se, da bo s priključitvijo nove obvoznice Dornavske ceste in izvedbo novega krožišča (rondoja) hrup na pokopališču povečan in moteč.

(6) Predvidoma bo ob južni meji pokopališča (ali tudi samo njenem delu) potrebno postaviti protihrupno zaščito v obliki zidu. Z zaščito je potrebno doseči, da bo obremenitev pokopališča s hrupom minimalna. Omilitveni ukrepi morajo biti zagotovljeni v sklopu obvoznice.

(1) Območje obstoječega pokopališče je že vključeno v redni javni odvoz komunalnih in drugih odpadkov (ostanki zgorelih sveč), ki se izvaja v skladu z občinskim odlokom, v okviru obstoječega sistema in kapacitet.

(2) Zbiranje odpadkov je že urejeno v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Odpadki z območja podrobnega načrta se interno zbirajo in ločujejo po sestavi. Zaradi povečanja pokopališča ne bo potrebno zagotoviti novih procesov ravnanja z odpadki, prelocirane bodo samo površine za skupno zbiranje odpadkov do njihovega odvoza.

(3) Nova lokacija skupnega zbirnega mesta (internega depoja) je v sklopu gospodarskega dvorišča pri servisnem objektu, na vzhodnem območju širitve pokopališča. Skupno zbirno mesto mora biti urejeno po pogojih izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

(4) V sklopu urejanja grobnih polj so zagotovljene urejene površine za namestitev posod za ločeno zbiranje odpadkov. Lokacije in posode za ločene zbiranje odpadke morajo biti dobro dostopne za interni dostavni promet. S teh površin upravljalec pokopališča dovaža odpadne sveče in druge odpadke na skupno zbirno mesto.

(1) Stopnja naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti bo delno zmanjšana zaradi zmanjšanja kmetijskih površin, kar pomeni manjšo spremembo naravne ohranjenosti območja. Sprememba obstoječe krajinske podobe bo povezana predvsem z izgradnjo zvonika, poslovilnega objekta in pripadajoče nadstrešnice.

(2) Območje podrobnega načrta se nahaja izven območij naravnih vrednost in ekološko pomembnih območij (EPO).

(3) Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86, 33/89) razglaša za zavarovano območje zeleni pas mesta Ptuj in gozdove na območju, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi varovalnega gozda v okolici mesta Ptuj (Uradni vestnik, št. 5/69).

(4) Za urejanje, vzdrževanje in varstvo območja zelenega pasu mesta Ptuj veljajo določila predpisa o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin in narave v občini Ptuj.

(5) Za ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa gozda je pri izvedbi načrtovanih del potrebno upoštevati naslednje usmeritve:

- izven ožjega območja načrtovanih posegov v gozd (tri območja za žarne pokope, območje za posip pepela) naj se ne odstranjuje ali nasipa zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, z vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne spreminja višina podtalnice, kislosti ali alkalnosti tal, ne spušča škodljivih tekočin na rastišče in ne odlaga odpadkov,

- vej, debel, drevesne skorje naj se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu,

- na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so obvestila, table, nosilci žičnih vodov in kablov, svetilke in podobno,

- ohranja naj se habitatni tip značilne sestavine biocenoze, brez tujerodnih in invazivnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov,

- predvidena zasaditev drevja v osrednjem delu območja in tudi ob varovalni ograji se izvede z avtohtonimi vrstami drevja,

- osvetljevanje območja se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena stran od gozdnega roba ter časovno omeji na krajši čas,

- za razsvetljavo območja se morajo uporabiti sijalke, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice; svetila naj bodo izključena od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj.

Če veljavni predpisi tako določajo, je za dopolnilno zaščito zaposlenih in obiskovalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi potrebna ojačitev prve plošče na objektu ali gradnja zaklonišča.

(1) Na območju ni pričakovati povečanega tveganja zaradi naravnih omejitev, kajti območje podrobnega načrta se nahaja izven vseh območij glede znanih ogroženosti (kot so poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena).

(2) Pri načrtovanju in izvajanju objektov je potrebno upoštevati pridobljena geološka in geomehanska poročila. V območju podrobnega načrta je potrebno upoštevati VII stopnjo intenzitete potresne ogroženosti po EMS potresni lestvici ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

(3) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

(1) Podrobni načrt upošteva določila 60. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo in 97/10), Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13) tako, da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi je zagotovljeno naslednje:

- požarna ogroženost okolja je majhna, zato tovrstni ukrepi niso predvideni,

- možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na območju podrobnega načrta, ki so namenjeni servisni dejavnosti, ter možnost širjenja požara na sosednja poselitvena območja, je majhna,

- načrtovani odmiki med objekti (minimalno 15,00 m) in odmiki od parcelne meje (minimalno 2,50 za grobna polja) so zadostne protipožarne ločitve, z namenom preprečitve širjenje požara na sosednje objekte,

- vir za oskrbo vode za gašenje je zagotovljen preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti, ki je v skladu s smernicami upravljalca priključeno na javno vodovodno omrežje (omrežje mora biti izvedeno v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov in s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah),

- prometne površine ob načrtovanih objektih omogočajo dovoz in zagotavljajo ustrezne delovne površine za interventna vozila v primeru požara in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja (gasilski dom PGD Ptuj je od območja podrobnega načrta oddaljen približno 1.500 m).

(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Osnovna mreža gospodarske javne infrastrukture za obstoječe območje pokopališča je bila načrtovana v skladu z zahtevami pokopališke dejavnosti in bi morala omogočati tudi nadaljnje predvidene širitve in navezave. Na podlagi podatkov o obstoječi gospodarski infrastrukturi, se novi vodi na ustreznem mestu nanjo navežejo.

(2) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

- infrastrukturna ureditev in priključevanje nanjo se izvede na podlagi podanih smernic in projektnih pogojev pristojnih upravljalcev,

- novi komunalni vodi se položijo v zemljo in praviloma ob prometnem omrežju, hkrati se uredijo tudi priključki,

- odmiki med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom; če to ni mogoče, se mora izvesti predpisana zaščita,

- gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno,

- predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječih vodov je možno izvesti samo na podlagi posebnih projektov. Posebne projekte naroči investitor v fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI, pri upravljalcih posameznih sistemov.

1. Pogoji za prometno urejanje

(1) Osnovna prometna navezava do pokopališča je regionalna cesta R3-713, vodeča proti Dornavi (predvideno je, da bo del ceste nadomeščen z obvoznico, ki se priključuje na obstoječo cesto prav pri pokopališču; od pokopališča proti Dornavi bo cesta rekonstruirana).

(2) S končno ureditvijo pokopališča so predvideni trije vstopi. Arhitekturno oblikovanje posameznega vhoda naj upošteva pomembnost (hierarhijo) vhodov na pokopališče. Pri vseh vhodih so predvidena parkirišča za obiskovalce.

(3) Obstoječi južni dovoz/vhod na območje je urejen in se ohranja v celoti. Ta vstop na pokopališče je predviden ločeno za obiskovalce (v izjemnih primerih tudi z vozili, sicer je zaprt za avtomobilski promet), in posebej za servisna vozila vzdrževalcev pokopališča do objektov. Preko tega dovoza se oskrbuje obstoječi objekt z vežicami.

(4) Nov južni dovoz/vhod se uredi zahodno od obstoječega dovoza. Napaja novo parkirišče, s katerega je predviden nov glavni dostop na alejo z drevoredom.

(5) Kjer se parkirne površine širijo čez regionalno cesto R3-713 je potrebno, na točki največje vidljivosti, predvideti ureditev prehod za pešce in za kolesarje.

(6) Nov vzhodni dovoz/vhod se izvede z obstoječe javne poti JP 828570 Rogoznica-Podvinci; lociran je v vzhodnem delu območja pokopališča. S tega uvoza se napaja novo parkirišče in omogoči zunanji dostop k objektu za vzdrževalce. Cestni priključek na lokalno cesto je potrebno predvideti pod kotom 90 stopinj na os ceste ter vsaj v minimalno predpisani širini.

(7) Na uvozih na parkirišča izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi.

(1) Pokopališče takšne velikosti in strukture mora imeti pravilno definirane prometne komunikacije - tako za udeležene na pogrebih, za obiskovalce in tudi za vzdrževalce.

(2) Potrebna bo preveritev ustreznosti in dimenzioniranosti sedanjih notranjih prometnih navezav. Hitra dostopnost do posameznih pokopaliških polj ni zagotovljena na pričakovan način (ob pogrebnih slovesnostih je potrebno zagotoviti tudi pietetni mir).

(3) Glavne notranje poti morajo omogočati pregledne, funkcionalne in čim krajše dostope do posameznih območij na pokopališču. Izvedba glavnih notranjih poti na pokopališču in poslovilne ploščadi mora omogočati njihovo čiščenje in odstranjevanje snega.

(4) Nova glavna vstopna pot (aleja) poteka ob zahodni meji obstoječega območja in se zaključi na njegovem severnem robu. Od tam je mogoče pot ustrezno podaljšati na površine, ležeče na severovzhodu. Na osrednjo alejo se navezuje osnovni dostop do poslovilnega prostora. Glavna vstopna pot je široka 4,00 m; enako široka je tudi pot, ki vodi z aleje do poslovilnega objekta.

(5) Notranji povezovalni poti (pot vzdrževalcev od garaž do poslovilnega objekta in pot v smeri zahoda do novih grobnih polj) sta širine 3,00 m. Vse druge poti med grobnimi polji so široke 2,50 m. Poti so lahko izvedene enako kot obstoječe; asfaltirana pot z obrobama iz granitnih kock. Vzdolž poti so - na mestih kjer jih predvidevajo načrti oziroma kjer je to potrebno - urejeni vodni izlivi in odlagališča za odpadke.

(6) Izvedba dostopov oziroma poti v gozdiču in ostalimi območji pokopališča, kot tudi med samimi polji z žarnimi zidovi in raztrosom pepela, mora omogočati nemoteno delo zimske službe in drugo vzdrževanje.

(7) Komunikacijska pot med posameznimi vrstami grobov grobnega polja je utrjena in zatravljena. Omogočala naj bi tudi strojne izkope grobov v posameznem polju. Ostali prostor je predviden kot vzdrževan travnati prostor. Na primernih mestih so postavljene klopi za sedenje.

(8) Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Za kolesarje na pokopališču ni predvidenih poti.

(1) Parkirne površine za običajno rabo se zagotavljajo na lokaciji sami, ob povečanem prometu pa se del parkirnih površin zagotavlja tudi izven območja.

(2) Parkirišča za obiskovalce so ob vseh vhodih:

- obstoječe parkirišče pri sedanjem in edinem vhodu zagotavlja 106 parkirnih mest (PM),

- bodoče parkirišče pri novem glavnem vhodu z Dornavske ceste, na jugozahodu območja predvideva do 44 PM,

- bodoče vzhodno parkirišče, pri novem uvozu z javne poti (dostop do žarnih zidov, tudi do objekta za vzdrževalce), predvideva do 120 PM. Zagotavlja še možnost širitve parkiranja na utrjeno zelenico, na del prostora za deponijo (do 1400 m2).

(3) Parkirna mesta za zaposlene na pokopališču so predvidena na vzhodnem parkirišču, v bližini objekta za vzdrževalce. Vsa parkirna mesta so nepokrita.

(4) Število parkirnih mest je določeno na podlagi velikosti pokopališča - za manjša pokopališča je 1 parkirno mesto na 500 m2 površine. V končni fazi bo območje pokopališča tako zagotavljalo do 270 PM (16 PM za funkcionalno ovirane osebe) na lastnih zemljiščih. Ker narašča tudi število grobov, posledično prihaja do vedno večjega obiska pokopališča.

 

(5) Kompleksno rešitev zahteva ureditev parkiranja na dan prvega novembra, ko se število obiskovalcev in število osebnih motornih vozil zelo poveča. Enak problem nastopi tudi ob večjih pogrebih. Zadostne parkirne površine še naprej ostajajo le izven območja pokopališča, na njegovem obodu; ker so te površine namenjene le občasni rabi, so lahko v preprostejši izvedbi. Seveda morajo s tovrstno uporabo bližnjih zemljišč soglašati njihovi lastniki.

(6) Ob regionalni cesti, nasproti sedanjega vhoda na pokopališče, je postajališče za avtobuse iz smeri Ptuja, od koder prihaja večina obiskovalcev. Avtobusno postajališče v smeri proti Ptuju je na vzhodnem delu pokopališča.

Dovoz z vozili za intervencije do vseh objektov je predviden v skladu s predpisi za požarno varnost in dejavnostjo v stavbah. Nosilnost intervencijskih poti mora biti najmanj 10 ton, njih širina pa vsaj 3,50 m.

(1) Pri izdelavi podrobnega načrta so bile upoštevane smernice za načrtovanje Direkcije RS za ceste.

(2) Pri izvedbi posegov v varovalnem pasu državne ceste, ki se nahaja v območju podrobnega načrta, morajo biti upoštevana naslednja določila in pogoji:

- s predlaganimi posegi podrobnega načrta v varovalnem pasu državne ceste ne smejo biti prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma ni moteno redno vzdrževanje državne ceste,

- objekti, s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m oziroma v skladu s predpisi o prometni signalizaciji,

- odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve območja podrobnega načrta ne sme biti ovirano. Padavinska in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov na sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je potrebno na območju podrobnega načrta urediti odvodnjavanje po predpisih. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti spremembe ali poslabšanja obstoječega odvodnjavanja državne ceste,

- zasajene zelene meje ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in cestnih priključkih, njihova višina pa tudi ob največji razraščenosti ne sme presegati 0,75 m. V primeru novih zasaditev in ozelenitev ob vozišču državne ceste morajo le-te biti izvedene tako, da njihovi koreninski sistemi tudi ob največji razraščenosti ne ogrožajo varnosti prometa na državni cesti in stabilnosti ceste. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti tolikšen, da krošnje dreves tudi ob največji razraščenosti ne segajo v prosti profil državne ceste,

- cestne priključke na državno cesto je potrebno načrtovati v skladu s predpisom o cestnih priključkih na javne ceste.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati še ostale pogoje, navedene v smernicah Direkcije Republike Slovenije za ceste.

2. Pogoji za urejanje gospodarske javne infrastrukture

(1) Javno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod in ločeno vodenih padavinskih odpadnih vod na območju obstoječega pokopališča (še) ni zgrajeno. Po njegovi izgradnji se morajo, pod pogoji upravljalca, vse odpadne vode nanj obvezno priključiti.

(2) Komunalna odpadna voda iz novih ločenih stavb (poslovilni objekt, servisni objekt) se ločeno odvede v dve novi mali komunalni čistilni napravi (v nadaljevanju: MKČN), locirani v bližini posamezne stavbe.

(3) Ob obstoječem objektu mrliških vežic je izvedena greznica na praznjenje. Vanjo se stekajo odpadne vode iz sanitarnih prostorov v stavbi. V primeru, da se bo pri poslovilnem objektu uporabila obstoječa greznica, je potrebno preveriti, ali le-ta zagotavlja vodotesnost, sicer jo je potrebno v okviru investicije nadomestiti z MKČN. Prav tako se mora preveriti ali njen volumen zadošča. V primeru izvedbe MKČN ali izvedbe kanalizacijskega priključka je to potrebno zajeti v projektni dokumentaciji.

(4) V ponikanje lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode z utrjenih nepovoznih površin. Padavinska odpadna voda s streh objektov se ponika po čiščenju v peskolovih; te vode z manipulativnih, prometnih in parkirnih površin se morajo voditi v ponikanje po čiščenju peskolovih in lovilcih olj po standardu SIST EN 858-2. Meteorne vode iz dovoza na parkirnih površinah ne smejo odtekati na javno cesto.

(5) Kadar ponikanje padavinskih vod ni možno ali je možno le delno, se predvidi razpršena odvodnja po terenu. Prostih zatravljenih površin, sposobnih za ponikanje, je na območju podrobnega načrta dovolj.

(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(7) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati še preostale podane smernice in pogoje družbe Komunalno podjetje Ptuj, d.d.. Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte je potrebno upoštevati še zahteve iz podanih smernic Direkcije Republike Slovenije za vode.

(1) Ob območju pokopališča poteka vodovodni cevovod premera DN 300. Njegov varovalni pas sega deloma tudi v območje pokopališča.

(2) Za celoten kompleks pokopališča obstaja v zunanjem vodomernem jašku vodovodni priključek PE DN 90, speljan preko vodomera DN 50. Za vodomerom je izveden vodovodni cevovod DN 90 do poslovilne ploščadi, kjer je nameščen podzemni hidrant DN 80. Do grobnih polj je izveden interni vodovodni cevovod DN 63 in DN 50 (6/4"), kateri je krožno povezan z internim razvodom.

(3) Zaradi neposredne bližine obstoječega vodovodnega cevovoda AC 300 pri obstoječih grobnih poljih in v meji širitve pokopališča se predvidi zamenjava vodovodnega cevovoda AC 300, ki se izvede izven meje širitve pokopališča v pločniku oz. v robu vozišča. Obstoječi vodovodni priključek se kasneje preveže na novo vodovodno omrežje. V sklopu širitve pokopališča naj se izvede sanacija obstoječega vodomernega mesta.

(4) Predvidene objekte (servisni objekt, poslovilna dvorana, grobna polja vseh vrst) se priključi na vodovodno instalacijo znotraj območja podrobnega načrta. Vsi cevovodi se dimenzionirajo tako, da v skladu s predpisi zagotavljajo vodo za požarno zaščito ter za sanitarno-pitne potrebe.

(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati še preostale podane smernice in projektne pogoje družbe Komunalno podjetje Ptuj, d. d.

 

(1) Električna energija za napajanje obstoječega območja pokopališča oziroma obstoječih objektov na njem je zagotovljena na nizkonapetostnem omrežju 0,4 kV iz transformatorske postaje TP Kompostarna T-629 (podzemno). Postaja je locirana v neposredni bližini, a izven območja podrobnega načrta, na njegovi južni strani.

(2) Nizkonapetostni razvod omrežja od obstoječe elektro omarice do predvidenega poslovilnega objekta, servisnega objekta, novih parkirišč ter za potrebe razsvetljave pokopališča, se izvede z zemeljskimi kabli.

(3) Strokovne podlage in idejne rešitve morebitnega dodatnega napajanja območja podrobnega načrta bo investitor naročil pri družbi Elektro Maribor, d.d. Ob naročilu bo investitor priložil dokumentacijo, iz katere bo razvidna natančna lokacija in gabariti predvidenih objektov ter predvidena priključna moč le-teh. V idejnih rešitvah bodo tudi obdelane morebitne prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov na območju podrobnega načrta.

(4) Na mestih križanj in približevanj predvidenih objektov z obstoječimi elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno, tako pri izdelavi projektne dokumentacije kot pri izvedbi, upoštevati pogoje iz predpisa o tehničnih normativih za gradnjo elektroenergetskih vodov.

(5) Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(6) Za vsako novo priključitev na distribucijsko omrežje ali v primeru povečanja obstoječe priključne moči si mora investitor, pred izdajo gradbenega dovoljenja, v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07-UPB, 70/08 in 22/10) ter 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07), pridobiti soglasja za priključitev in soglasje k projektnim rešitvam v izdelani projektni dokumentaciji za gradnjo predvidenih objektov.

(7) Pri projektiranju in izvedbi električnega omrežja je potrebno upoštevati tudi vse preostale smernice in projektne pogoje družbe Elektro Maribor, d.d., kot so bile podane za pripravo tega podrobnega načrta.

(1) Ob stavbah in vzdolž pomembnejših internih prometnic ter na območjih mirujočega prometa se postavi javna razsvetljava. Izvedena mora biti s tipskimi elementi in oblikovno poenotena po celotnem območju, ob upoštevanju njene osnovne funkcije. Svetilke zunanje razsvetljave se predvidoma priključijo na obstoječo instalacijo zunanje razsvetljave.

(2) Sicer pa naj bodo stebri za namestitev svetilk višine do 5 m. Praviloma so opremljeni z nosilcem zastav in vodotesno vtičnico; lahko se (občasno) uporabijo za namestitev ozvočenja. Stebri so postavljeni najmanj 0,30 m od roba poti; razdalja med kandelabri iste linije predvidoma znaša približno 20 m. Za razsvetljavo novih parkirnih površin se naj uporabijo enaki stebri in svetilke, kot so izbrani pri obstoječem parkirišču. Mikrolokacija kandelabrov se določi ob izdelavi projektne dokumentacije, ob upoštevanju razmer na terenu.

(3) Vse svetilke javne razsvetljave morajo ustrezati pogojem iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10).

(1) Na območju obstoja telefonsko kabelsko omrežje, ki predvidoma zadošča.

(2) Pri vseh predvidenih posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje družbe Telekom Slovenije, d.d., k projektnim rešitvam.

(1) Ob južni meji območja podrobnega načrta, vendar zunaj njega, poteka regionalna cesta R3-713. Na mejnem območju se občasno že pojavljajo prekoračitve hrupa v primeru intenzivnega prometa.

(2) Vplivno območje podrobnega načrta je obravnavano ureditveno območje in tiste morebitne ureditve izven območja podrobnega načrta, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture. Območje za določitev strank v postopku vsakega posameznega novega objekta ne sega preko parcelne meje pripadajoče gradbene parcele, razen predvidenih parkirnih prostorov.

(3) Posegi izven območja podrobnega načrta ter druga izhodišča:

- za izvedbo ustreznega cestnega priključka s pokopališča na državno in občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje teh dveh cest, ki se nahajata izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

- območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne in energetske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave,

- pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območje tega podrobnega načrta, mora investitor te infrastrukture zanje posebej pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca obravnavane infrastrukture,

- skoraj vse obodne površine izven območja pokopališča so namenjene kmetijstvu; ta obodni prostor je potrebno ohraniti v dosedanji rabi.

(1) Z uporabo dopustnih odstopanj (toleranc) se ne sme spreminjati vpliv objekta in naprav na okolje ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

(2) Za objekte, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so na podlagi ustrezne projektne dokumentacije

- dopustna manjša odstopanja od določil, podanih v podrobnem načrtu in

- dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključ-kov, če to pogojujejo obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali ekonomsko primernejša investicijska vlaganja,

vse pa pod pogojem, da se z uveljavitvijo toleranc ne spreminja vsebinski koncept podrobnega načrta.

(3) K spremembam je potrebno pridobiti mnenja pristojnih upravljalcev in drugih, s predpisi določenih organov.

Podrobni načrt povzema obstoječem delu obstoječo parcelacijo. Kot toleranca je v širitvenem delu dovoljena parcelacija, ki poudari logično (drugačno) funkcijo posamezne parcele.

Posamezna polja zasedajo grobovi samo ene zvrsti, zato na poljih, kjer je predviden določen tip grobov, ni mogoče urejati drugačnih grobov (izjema je polje za pokope različnih verstev).

(1) Podrobni načrt v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti. Horizontalni in vertikalni gabariti se lahko na območju podrobnega načrta spremenijo pod pogojem, da ne vplivajo na sosednje objekte, naprave in površine. Dopustna so tudi odstopanja v programu etaže poslovilnega objekta ter določitvi vhodov na nivojske ploščadi in v objekt.

(2) Pri stavbi za vzdrževalce je dopustna sprememba tlorisnega gabarita zaradi potreb tehnološkega procesa, dovoljuje pa se tudi prelociranje stavbe izven območja gozda na del območja na ali ob parkirišču, če to narekuje varovalna vloga gozda.

 

 

(1) Jugozahodni vogal območja širitve pokopališča se ohrani kot zelenica. Z ureditvijo zelenice se varuje tisto posebno območje, ki je bilo opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških raziskav.

(2) V kolikor bodo tudi pri nadaljnjih arheoloških raziskavah v območjih registriranih arheoloških najdišč (Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria in Villa Rustica) v območju pokopališča najdene ostaline, se lahko - v skladu z upoštevanjem pomena in javne koristi varstva kulturne dediščine - varovalna zelenica preoblikuje glede na celostno pomembnost najdbe. Predpisana raba površin tega dela pokopališča (zelenica) se tedaj podredi trajnemu ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in pričevalnosti, kar sodi med dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, predpisanih s prostorskim aktom.

(1) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.

(2) Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

(4) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov ter zagotoviti njihovo nemoteno oskrbo in delovanje, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.

(1) Podrobni načrt neha veljati ko je v celoti izveden. Prenehanje njegove veljavnosti se ugotovi v skladu s predpisi.

(2) Po prenehanju veljavnosti določajo pogoje za graditev in druge posege prostorski izvedbeni pogoji, kot del občinskega prostorskega načrta.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.