Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - neuradno prečiščeno besedilo (16)
Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 10/2000, 9/2001, 12/2002, 11/2003, 6/2004, 12/2004, 13/2005, 12/2007, 12/2008, 12/2009, 14/2010, 11/2011, 14/2012, 9/2014, 15/2014, 1/2016, 1/2017
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Neuradno prečiščeno besedilo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Mestni občini Ptuj se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
2.a člen
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 , preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, oz. vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
2.b člen
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture , znanosti, športa in javne uprave.
3. člen
Zavezanec za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec...).
II. MERILA IN VIŠINA NADOMESTILA
4. člen
Pri določitvi višine nadomestila se upošteva:
- opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost
priključitve na te objekte in naprave;
- lego in namembnost zemljišča;
- izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti.
Nadomestilo se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno omrežje in električno omrežje, če obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenje teh objektov in naprav.
5. člen
Glede na merila iz prejšnjega člena, se stavbna zemljišča razvrstijo na tri cone za stanovanjske namene in tri cone za poslovne namene.
Cone zajemajo naslednja območja:
A. CONE ZA STANOVANJSKE NAMENE.
I. V prvo cono spadajo:
Arbajterjeva ulica, Arnuševa ulica, Anželova ulica, Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cafova ulica, Cankarjeva ulica, Cesta 8. avgusta do križišča z Anželovo ulico, Ciril Metodov drevored, Cvetkov trg, Črtkova ulica, Čučkova ulica, Čufarjeva ulica, Dornavska cesta do Rogoznice, Dravska ulica, Erjavčeva pot, Flegeričeva ulica, Frankovičeva ulica, Gajzerjeva ulica, Gomilšakova ulica, Grajska ulica, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot, Hercegova ulica, Jadranska ulica, Jenkova ulica, Kajuhova ulica, Kariževa ulica, Kettejeva ulica, Kogejeva pot, Kraigherjeva ulica, Krambergerjeva pot, Kratka ulica, Krempljeva ulica, Kvedrova ulica, Langusova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Maistrova ulica do križišča z levim odcepom ulice, Med vrti, Meglova pot, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Murščeva ulica, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Na tratah, Natašina pot, Nova cesta, območje Nove vasi pri cerkvi SV. Leopolda Mandiča, Novi trg, Ob Dravi, Ob Grajeni, Obrtniška ulica, Ormoška cesta do križišča z Belšakovo cesto, Osojnikova cesta, Osterčeva ulica, Panonska ulica, Peršonova ulica, Pivkova ulica, Potrčeva cesta, Prečna pot, Prešernova ulica, Puhova ulica, Rabelčja vas, Raičeva ulica, Rajšpova ulica, Remčeva ulica, Reševa ulica, Rimska ploščad, Rogozniška cesta, Slomškova ulica, Slovenski trg, Slovenskogoriška cesta do križišča z Zechnerjevo ulico, Špindlerjeva ulica, Švajgerjeva ulica, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Trubarjeva ulica, Ulica Anice Kaučevič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica heroja Lacka, Ulica Jožefe Lackove, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka Brenčiča, Ulica Viktorina Ptujskega, Ulica 25. maja, Ulica 5. Prekomorske, Vegova ulica, Vičava do križišča s Sovretovo potjo, Vinarski trg, Vodnikova ulica, Vodova ulica, Volkmerjeva cesta do križišča s Kettejevo ulico, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Vrtnarska pot, Zadružni trg, Zavčeva ulica, Zelenikova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica, Žnidaričevo nabrežje, Župančičeva ulica.
II. V drugo cono spadajo:
Abramičeva ulica, Arničeva ulica, Belšakova ulica, Brstje, Cesta 8. avgusta od križišča z Anželovo ulico proti Podvincem, Čarmanova ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Dornavska od Rogoznice proti Gajkam, Draženska cesta, Finžgarjeva ulica, Frasova ulica, Golobova ulica, Gromova ulica, Gubčeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hermanova ulica, Hreničeva ulica, Ilčeva ulica, Jezova ulica, Jurčičeva ulica, K jezeru, K Mitreju, Kerenčičeva ulica, Kersnikova ulica, Klepova ulica, Kokolova ulica, Koresova ulica, Krčevina pri Ptuju, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Macunova ulica, Maistrova ulica od križišča z levim odcepom ulice do Štukov, Mariborska cesta, Mejna cesta, Mestni log, Meškova ulica, Mežanova ulica, Mladinska ulica, Mlinska cesta, Na jasi, Na obrežju, Na postajo, Nova vas pri Ptuju, Ob Rogoznici, Ob Studenčnici, Ob železnici, Orešje, Ormoška cesta od Belšakove v smeri Ormož, Pergerjeva ulica, Petrovičeva ulica, Poljska cesta, Pot v toplice, Povodnova ulica, Praprotnikova ulica, Prežihova ulica, Ribiška pot, Rimska ulica, Rogaška cesta, Sagadinova ulica, Satlerjeva ulica, Seliškarjeva ulica, Selska cesta, Severova ulica, Slekovčeva ulica, Slovenskogoriška cesta od križišča z Zechnerjevo ulico v smeri proti Lenartu, Sodnice, Sovretova pot, Spolenakova ulica, Stritarjeva pot, Suha veja, Svržnjakova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica, Štuki, Tavčarjeva ulica, Toplakova ulica, Trajanova ulica, Trdinova ulica, Turniška ulica, Ulica Franca Kosca, Ulica Haloškega voda, Ulica kneza Koclja, Ulica Pohorskega bataljona, Ulica prvega maja, Ulica Šercerjeve brigade, Ulica Vide Alič, Ulica Žetalskega Jožeta, Ulica 14. divizije, Vespazianova ulica, Wilhelmova ulica, Zagrebška cesta, Zechnerjeva ulica, Zidanškova ulica, Žabjak, Žunkovičeva ulica.
III. V tretjo cono spadajo:
Ostala naselja v Mestni občini Ptuj - Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Podvinci, Spodnji Velovlek, Spuhlja, del naselja Žabjak – Gernce (od hišne številke 30-38).
B. CONE ZA POSLOVNE NAMENE
I. V prvo cono spadata I. in II. cona za stanovanjske namene, razen: Prešernova ulica, Dravska ulica, Cankarjeva ulica, Jadranska ulica, Aškerčeva ulica, Vošnjakova ulica, Grajska ulica, Murkova ulica, Na hribu, Muzejski trg, Cvetkov trg, Vrazov trg in Na gradu.
II. V drugo cono spada III. cona za stanovanjske namene ter: Prešernova ulica, Dravska ulica, Cankarjeva ulica, Jadranska ulica, Aškerčeva ulica, Vošnjakova ulica, Grajska ulica, Murkova ulica, Na hribu, Muzejski trg, Cvetkov trg, Vrazov trg in Na gradu.
C. NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
Nezazidana stavbna zemljišča se razvrstijo glede na lego in namen po določbah tega odloka, ki veljajo za zazidana stavbna zemljišča.
6. člen
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem, se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površina gramoznic, peskokopov in glinokopov, so površine, ki jih zavezanec uporablja za
izkoriščanje rudnin, površine pa določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja površino določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Druge površine, ki so namenjene za normalno opravljanje poslovne dejavnosti in niso določene v tem členu, ugotovi občinska uprava za vsak posamezen primer posebej.
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi ter druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti, se vrednotijo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
7. člen
Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja:
A. za stanovanjske namene
v 1. coni 0,079227 EUR/m2
v 2. coni 0,067709 EUR/m2
v 3. coni 0,044324 EUR/m2
B. za poslovne namene
v 1. coni 0,235121 EUR/m2
v 2. coni 0,128366 EUR/m2
C. nezazidana stavbna zemljišča
– za stanovanjsko gradnjo
v 1. coni 0,011517 EUR/m2
v 2. coni 0,008725 EUR/m2
v 3. coni 0,005816 EUR/m2
– za poslovno proizvodno gradnjo
v 1. coni 0,061310 EUR/ m2
v 2. coni 0,036181 EUR/ m2
v 3. coni 0,020358 EUR/ m2.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
8. člen
Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Oprostitev, oziroma delno oprostitev nadomestila, se oprosti tudi občan, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav za dobo 2.let od dokončanja komunalnega objekta.
Oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je možna tudi za nezazidana stavbna
zemljišča, pri katerih se ugotavlja:
1. da ležijo pod električnimi daljnovodi,
2. da preko zemljišč poteka mednarodni plinovod in telekomunikacijski vod,
3. da preko zemljišč poteka primarno kanalizacijsko omrežje,
4. da preko zemljišč poteka primarno vodovodno omrežje,
5. da so zemljišča namenjena parkovni ureditvi.
Oprostitev se v celoti upošteva za tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih zaradi navedb iz prejšnjega odstavka tega člena, stavb ni mogoče zgraditi. V ostalih primerih, se nadomestilo odmeri za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, na katerem je možna gradnja.
O oprostitvi nadomestila po tem členu odloča Občinska uprava na zahtevo zavezanca, ki mora predlog za oprostitev vložiti najkasneje do konca tekočega leta za oprostitev plačila nadomestila v prihajajočem odmernem letu. V izjemnih primerih pa se lahko upoštevajo le tisti zahtevki zavezancev za oprostitev, pri katerih odmerni postopek še ni pravnomočno končan.
8.a člen
Zavezance - gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, katerih dejavnost je po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v dejavnost D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI in dejavnost K73 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, se lahko za dobo dveh let oprosti plačila nadomestila, če so v posameznem letu izpolnili naslednja pogoja:
1. investirali v nakup, gradnjo, obnovo zgradbe, razširitev obsega poslovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij, posodobitev proizvodnje in nakup opreme za namene izvajanja zgoraj navedenih dejavnostih in
2. zaposlili nove delavce.
Višina oprostitev nadomestila je razvidna iz sledeče tabele:
Zap. št. |
Višina vloženih sredstev |
Število novo zaposlenih |
Višina oprostitve % |
1 |
od 42.000,00 € do 63.000,00 € |
15 |
|
2 |
od 63.000,01 € do 125.000,00 € |
od 1 do 5 |
25 |
3 |
od 125.000,01 € do 209.000,00 € |
|
35 |
4 |
od 209.000,01 € do 417.000,00 € |
|
50 |
5 |
od 417.000,01 € do 626.000,00 € |
6 in več |
75 |
6 |
626.000,01 € in več |
|
100" |
V primeru, da zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko 1, 2 ali 3 in pri tem zaposli 6 ali več novih delavcev, se mu prizna oprostitev plačila v višini 50 %, če pa zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko 4, 5 ali 6 in pri tem zaposli 5 ali manj novih delavcev, se mu prizna oprostitev plačila v višini 35 %.
Oprostitev plačila nadomestila uveljavlja zavezanec pri pristojnem oddelku Občinske uprave Mestne občine Ptuj. Vlogo za oprostitev plačila nadomestila je zavezanec dolžan vložiti najkasneje do 15. 12. v letu, v katerem so nastali pogoji za oprostitev plačila nadomestila. O oprostitvi plačila nadomestila odloča Občinska uprava na predlog komisije, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj. Vlogi za oprostitev je potrebno priložiti dokazila o novih zaposlitvah, dokazila o izvedeni investiciji in dokazila o vrsti dejavnosti zavezanca. Dveletna oprostitev plačila nadomestila se upošteva od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, pod pogojem, da se ne zniža število novo zaposlenih tudi po koncu prvega leta oprostitve. Oprostitev plačila nadomestila se nanaša na tiste površine, na katerih se je izvedla investicija.
IV. IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA
9. člen
Osnova za izračun odmere višine nadomestila so podatki iz evidence zavezancev, ki jo vzpostavi in spremlja Občinska uprava Mestne občine Ptuj.
10. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili Zakona o davčnem postopku. Po že izvršeni odmeri ni možno spreminjati oziroma popravljati dokončnih in pravnomočnih odločb.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.
11. člen
Zavezanci morajo prijaviti Mestni občini Ptuj nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15. dneh po nastanku oz. spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo glede na podatke, ki jih Mestna občina Ptuj pridobi z uradno evidenco.
V. KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
Z globo 1000 € se kaznuje za prekršek pravno osebo, ki:
- ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila (11. člen);
- ne prijavi spremembe v 15. dneh od dneva nastanka (11. člen).
Z globo 300 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 900 € se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93, 27/93, 8/94, 21/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/96, 1/97, 13/97, 4/99 in 10/99).
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.1.2001.
Pravna podlaga
Predpisi, na katere predpis vpliva
-
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - neuradno prečiščeno besedilo (16)
Status: Neuradno prečiščeno besediloOrgan: Občinska upravaObjavljeno v: Neuradno prečiščeno besedilo (05.01.2017)Začetek veljavnosti: 06.01.2017Tip objave: OdlokVsebina: Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča